Podobnosti med Algebrska geometrija in Teorija števil
Algebrska geometrija in Teorija števil še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Algoritem, Diofantska enačba, Eliptična krivulja, Fermatov veliki izrek, Geometrija, Gottfried Wilhelm Leibniz, Leonhard Euler, Matematika, Množica, Neskončnost, Pierre de Fermat, Polinom, Racionalno število, Srednji vek.
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algebrska geometrija in Algoritem · Algoritem in Teorija števil ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Algebrska geometrija in Diofantska enačba · Diofantska enačba in Teorija števil ·
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Algebrska geometrija in Eliptična krivulja · Eliptična krivulja in Teorija števil ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek · Fermatov veliki izrek in Teorija števil ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Algebrska geometrija in Geometrija · Geometrija in Teorija števil ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Algebrska geometrija in Gottfried Wilhelm Leibniz · Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija števil ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Algebrska geometrija in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Teorija števil ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Algebrska geometrija in Matematika · Matematika in Teorija števil ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Algebrska geometrija in Množica · Množica in Teorija števil ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Algebrska geometrija in Neskončnost · Neskončnost in Teorija števil ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Algebrska geometrija in Pierre de Fermat · Pierre de Fermat in Teorija števil ·
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Algebrska geometrija in Polinom · Polinom in Teorija števil ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Algebrska geometrija in Racionalno število · Racionalno število in Teorija števil ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Algebrska geometrija in Srednji vek · Srednji vek in Teorija števil ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Algebrska geometrija in Teorija števil imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Algebrska geometrija in Teorija števil
Primerjava med Algebrska geometrija in Teorija števil
Algebrska geometrija 146 odnose, medtem ko je Teorija števil 90. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 5.93% = 14 / (146 + 90).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Algebrska geometrija in Teorija števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: