Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Atelje, Auguste Renoir, Barbizonska šola, Britanci, Camille Pissarro, Cardiff, Claude Monet, Fontainebleaujski gozd, Francosko-pruska vojna, Francozi, Gustave Courbet, Impresionizem, Jean-Baptiste-Camille Corot, John Constable, Joseph Mallord William Turner, Krajinsko slikarstvo, Palača Hampton Court, Pariški salon, Pariz, Saint-Cloud, Sena, Seznam francoskih slikarjev, Slikar, Slikarstvo, Temza, Wales, 1839, 1899, 29. januar, 30. oktober.
Atelje
Atelje je umetnikov delovni prostor.
Novo!!: Alfred Sisley in Atelje · Poglej več »
Auguste Renoir
Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.
Novo!!: Alfred Sisley in Auguste Renoir · Poglej več »
Barbizonska šola
Barbizonska šola je bila del umetniškega gibanja proti realizmu v umetnosti, ki je nastal v kontekstu prevladujočega takratnega romantičnega gibanja.
Novo!!: Alfred Sisley in Barbizonska šola · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Alfred Sisley in Britanci · Poglej več »
Camille Pissarro
Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas v Deviških otokih, † 13. november 1903, Pariz.
Novo!!: Alfred Sisley in Camille Pissarro · Poglej več »
Cardiff
Cardiff je glavno mesto in tudi največje mesto Walesa ter z okoli 320.000 prebivalci 11.
Novo!!: Alfred Sisley in Cardiff · Poglej več »
Claude Monet
Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.
Novo!!: Alfred Sisley in Claude Monet · Poglej več »
Fontainebleaujski gozd
Fontainebleaujski gozd, francosko la forêt de Fontainebleau (po mestu, okrog katerega se razprostira), nekdaj la forêt de Bière (po predelu severno od gozda), je mešani listopadni gozd 60 km jugovzhodno od Pariza v Franciji.
Novo!!: Alfred Sisley in Fontainebleaujski gozd · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Alfred Sisley in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Alfred Sisley in Francozi · Poglej več »
Gustave Courbet
Jean Désiré Gustave Courbet (francoko; 10. junij 1819 - 31. december 1877) je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19.
Novo!!: Alfred Sisley in Gustave Courbet · Poglej več »
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Novo!!: Alfred Sisley in Impresionizem · Poglej več »
Jean-Baptiste-Camille Corot
Jean-Baptiste Camille Corot, francoski slikar, * 16. julij 1796, Pariz, Francija, † 22. februar 1875, Pariz.
Novo!!: Alfred Sisley in Jean-Baptiste-Camille Corot · Poglej več »
John Constable
John Constable, (11. junij 1776 - 31. marec 1837) je bil angleški krajinski slikar v naturalistični tradiciji.
Novo!!: Alfred Sisley in John Constable · Poglej več »
Joseph Mallord William Turner
Joseph Mallord William Turner, tudi J. M. W. Turner, (krščen 14. maja 1775, London–19. december 1851, Chelsea, London) je bil angleški slikar in grafik, največji slikar barv, svetlobe, prostora in ozračja v 19.
Novo!!: Alfred Sisley in Joseph Mallord William Turner · Poglej več »
Krajinsko slikarstvo
Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.
Novo!!: Alfred Sisley in Krajinsko slikarstvo · Poglej več »
Palača Hampton Court
Palača Hampton Court je britanska kraljeva palača, ki stoji nekoliko jugozahodno od centra Londona, na obrežju reke Temze v predelu Richmond upon Thames.
Novo!!: Alfred Sisley in Palača Hampton Court · Poglej več »
Pariški salon
Pariški salon (francosko Salon de Paris) ali krajše Salon (francosko Salon), ki se je začel leta 1667, je bila uradna razstava umetnosti Académie des Beaux-Arts v Parizu.
Novo!!: Alfred Sisley in Pariški salon · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Alfred Sisley in Pariz · Poglej več »
Saint-Cloud
Saint-Cloud je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Novo!!: Alfred Sisley in Saint-Cloud · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Alfred Sisley in Sena · Poglej več »
Seznam francoskih slikarjev
Seznam francoskih slikarjev.
Novo!!: Alfred Sisley in Seznam francoskih slikarjev · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Alfred Sisley in Slikar · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Alfred Sisley in Slikarstvo · Poglej več »
Temza
Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.
Novo!!: Alfred Sisley in Temza · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Alfred Sisley in Wales · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Alfred Sisley in 1839 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Alfred Sisley in 1899 · Poglej več »
29. januar
29.
Novo!!: Alfred Sisley in 29. januar · Poglej več »
30. oktober
30.
Novo!!: Alfred Sisley in 30. oktober · Poglej več »
