Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Alemani in Zgodovina Nemčije

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Alemani in Zgodovina Nemčije

Alemani vs. Zgodovina Nemčije

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije. Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Podobnosti med Alemani in Zgodovina Nemčije

Alemani in Zgodovina Nemčije še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Augsburg, Baden-Württemberg, Bavarska, Donava, Franki, Frankovsko cesarstvo, Gaj Julij Cezar, Galija, Gornja Germanija, Hessen, Karel Plešasti, Karel Veliki, Kelti, Klodvik I., Laba, Langobardi, Ludvik Pobožni, Merovingi, Nemčija, Publij Kornelij Tacit, Ren, Retija, Rimsko cesarstvo, Spodnja Germanija, Turingija, Verdunska pogodba.

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Alemani in Augsburg · Augsburg in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Alemani in Baden-Württemberg · Baden-Württemberg in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Alemani in Bavarska · Bavarska in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Alemani in Donava · Donava in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Alemani in Franki · Franki in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Alemani in Frankovsko cesarstvo · Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Alemani in Gaj Julij Cezar · Gaj Julij Cezar in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Alemani in Galija · Galija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Alemani in Gornja Germanija · Gornja Germanija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Alemani in Hessen · Hessen in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Alemani in Karel Plešasti · Karel Plešasti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Alemani in Karel Veliki · Karel Veliki in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Alemani in Kelti · Kelti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Alemani in Klodvik I. · Klodvik I. in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Alemani in Laba · Laba in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Alemani in Langobardi · Langobardi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Alemani in Ludvik Pobožni · Ludvik Pobožni in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Alemani in Merovingi · Merovingi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Alemani in Nemčija · Nemčija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Alemani in Publij Kornelij Tacit · Publij Kornelij Tacit in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Alemani in Ren · Ren in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Alemani in Retija · Retija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Alemani in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Alemani in Spodnja Germanija · Spodnja Germanija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Alemani in Turingija · Turingija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Alemani in Verdunska pogodba · Verdunska pogodba in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Alemani in Zgodovina Nemčije

Alemani 81 odnose, medtem ko je Zgodovina Nemčije 162. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 10.70% = 26 / (81 + 162).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Alemani in Zgodovina Nemčije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: