Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas

Aleksej V. Dukas vs. Mihael I. Komnen Dukas

Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo. Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.

Podobnosti med Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas

Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas še 9 stvari v skupni (v Unijapedija): Četrta križarska vojna, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Epirski despotat, Grščina, Izak II. Angel, Križar, Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo.

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Aleksej V. Dukas in Četrta križarska vojna · Mihael I. Komnen Dukas in Četrta križarska vojna · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Aleksej V. Dukas in Beneška republika · Beneška republika in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Aleksej V. Dukas in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Aleksej V. Dukas in Epirski despotat · Epirski despotat in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Aleksej V. Dukas in Grščina · Grščina in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Aleksej V. Dukas in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Aleksej V. Dukas in Križar · Križar in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Aleksej V. Dukas in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Aleksej V. Dukas in Nikejsko cesarstvo · Mihael I. Komnen Dukas in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas

Aleksej V. Dukas 24 odnose, medtem ko je Mihael I. Komnen Dukas 40. Saj imajo skupno 9, indeks Jaccard je 14.06% = 9 / (24 + 40).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Aleksej V. Dukas in Mihael I. Komnen Dukas. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »