Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Albert Einstein, Einsteinove enačbe polja, Fizik, Fridmanovi enačbi, Geofizika, George Gamow, Gravitacijsko polje, Julijanski koledar, Kozmolog, Kozmologija, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Meteorologija, Metrika FLRW, Prva svetovna vojna, Red svetega Vladimirja, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Rusko imperialno vojno letalstvo, Sankt Peterburg, Skalirni faktor (kozmologija), Sončev mrk, Sovjetska zveza, Splošna teorija relativnosti, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Udarni krater, Uspehi fizičeskih nauk, Vesolje, Vladimir Aleksandrovič Fok, Zeitschrift für Physik, Zračna ladja, 16. junij, 16. september, 1888, 1925.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Albert Einstein · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Fizik · Poglej več »
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Fridmanovi enačbi · Poglej več »
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Geofizika · Poglej več »
George Gamow
George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in George Gamow · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Julijanski koledar · Poglej več »
Kozmolog
Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Kozmolog · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Kozmologija · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Luna · Poglej več »
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Lunini kraterji · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Matematika · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Meteorologija · Poglej več »
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Metrika FLRW · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Red svetega Vladimirja · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko imperialno vojno letalstvo
-1 je poletelo 23. maja 1910 Nesterov 27. avgusta 1913 nad Kijevom naredil prvo »mrtvo petljo« Nesterova 8. septembra 1914 Ostanki avstrijskega izvidniškega letala Albatros B.II, prvega sovražnega letala uničenega v letu v zgodovini vojnega letalstva S-21 ''Ruski vitez'' Sikorski na ''Ruskem vitezu'' Hangarji hidroplanov v talinskem pristanišču Imperialno vojno letalstvo je bilo vojno letalstvo Ruskega imperija med letoma 1910 in 1917.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusko imperialno vojno letalstvo · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sankt Peterburg · Poglej več »
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sončev mrk · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sovjetska zveza · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Teorija relativnosti · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Udarni krater · Poglej več »
Uspehi fizičeskih nauk
Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Uspehi fizičeskih nauk · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Vesolje · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Zeitschrift für Physik · Poglej več »
Zračna ladja
Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in Zračna ladja · Poglej več »
16. junij
16.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in 16. junij · Poglej več »
16. september
16.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in 16. september · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in 1888 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Fridman in 1925 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Alexander Alexandrovich Friedman, Alexander Friedmann.
