Podobnosti med Albanija in Komunizem
Albanija in Komunizem še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Antanta, Ateizem, Država, Druga svetovna vojna, Enver Hoxha, Informbiro, Jugoslovani, Latinščina, Leninizem, Ljudska republika Kitajska, Marksizem, NATO, Prva svetovna vojna, Socializem, Sovjetska zveza.
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Albanija in Antanta · Antanta in Komunizem ·
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Albanija in Ateizem · Ateizem in Komunizem ·
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Albanija in Država · Država in Komunizem ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Albanija in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Komunizem ·
Enver Hoxha
Enver Halil Hoxha, albanski politik, revolucionar, vojak in diktator, * 16. oktober 1908, Gjirokastra, Albanija (tedaj Osmansko cesarstvo), † 11. april 1985, Tirana, Albanija (tedaj LSR Albanija).
Albanija in Enver Hoxha · Enver Hoxha in Komunizem ·
Informbiro
Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.
Albanija in Informbiro · Informbiro in Komunizem ·
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Albanija in Jugoslovani · Jugoslovani in Komunizem ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Albanija in Latinščina · Komunizem in Latinščina ·
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Albanija in Leninizem · Komunizem in Leninizem ·
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Albanija in Ljudska republika Kitajska · Komunizem in Ljudska republika Kitajska ·
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Albanija in Marksizem · Komunizem in Marksizem ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Albanija in NATO · Komunizem in NATO ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Albanija in Prva svetovna vojna · Komunizem in Prva svetovna vojna ·
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Albanija in Socializem · Komunizem in Socializem ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Albanija in Sovjetska zveza · Komunizem in Sovjetska zveza ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Albanija in Komunizem imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Albanija in Komunizem
Primerjava med Albanija in Komunizem
Albanija 136 odnose, medtem ko je Komunizem 189. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 4.62% = 15 / (136 + 189).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Albanija in Komunizem. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: