Aire-sur-l'Adour in Gaskonja

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aire-sur-l'Adour in Gaskonja

Aire-sur-l'Adour vs. Gaskonja

Aire-sur-l'Adour Aire-sur-l'Adour je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Landes regije Akvitanije. Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.

Akvitanija

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.

Aire-sur-l'Adour in Akvitanija · Akvitanija in Gaskonja · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Španija in Aire-sur-l'Adour · Španija in Gaskonja · Poglej več »

Bayonne

Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.

Aire-sur-l'Adour in Bayonne · Bayonne in Gaskonja · Poglej več »

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Aire-sur-l'Adour in Bordeaux · Bordeaux in Gaskonja · Poglej več »

Dax

Dax (gaskonjsko/okcitansko Dacs), v rimskem obdobju Aquae Tarbellicae, je zdraviliško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Landes.

Aire-sur-l'Adour in Dax · Dax in Gaskonja · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Aire-sur-l'Adour in Francija · Francija in Gaskonja · Poglej več »

Francoske regije

Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).

Aire-sur-l'Adour in Francoske regije · Francoske regije in Gaskonja · Poglej več »

Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.

Aire-sur-l'Adour in Francoski departma · Francoski departma in Gaskonja · Poglej več »

Gers (departma)

Gers (oznaka 32) je francoski departma, imenovan po reki Gers, ki teče skozenj.

Aire-sur-l'Adour in Gers (departma) · Gaskonja in Gers (departma) · Poglej več »

Landes

Landes (gaskonsko las Lanas, oznaka 40) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.

Aire-sur-l'Adour in Landes · Gaskonja in Landes · Poglej več »

Langon

Langon (gaskonsko Lengon) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.

Aire-sur-l'Adour in Langon · Gaskonja in Langon · Poglej več »

Mont-de-Marsan

Mont-de-Marsan (gaskonsko Lo Moun/Lo Mont de Marsan) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Landes.

Aire-sur-l'Adour in Mont-de-Marsan · Gaskonja in Mont-de-Marsan · Poglej več »

Pau, Francija

Pau (okcitansko Pau.

Aire-sur-l'Adour in Pau, Francija · Gaskonja in Pau, Francija · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Aire-sur-l'Adour in Vizigotsko kraljestvo · Gaskonja in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »