Podobnosti med Agneza Waiblinška in Babenberžani
Agneza Waiblinška in Babenberžani še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Avguštinski samostan Klosterneuburg, Dunaj, Friderik II. Hohenstaufen, Henrik IV. Nemški, Henrik Ponosni, Henrik V. Nemški, Konrad III. Nemški, Manuel I. Komnen, Ministerial, Nadškofija München in Freising, Regensburg, Salijci, Salzburg, Staufovci, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska.
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Agneza Waiblinška in Avguštinski samostan Klosterneuburg · Avguštinski samostan Klosterneuburg in Babenberžani ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Agneza Waiblinška in Dunaj · Babenberžani in Dunaj ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Agneza Waiblinška in Friderik II. Hohenstaufen · Babenberžani in Friderik II. Hohenstaufen ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Agneza Waiblinška in Henrik IV. Nemški · Babenberžani in Henrik IV. Nemški ·
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Agneza Waiblinška in Henrik Ponosni · Babenberžani in Henrik Ponosni ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Agneza Waiblinška in Henrik V. Nemški · Babenberžani in Henrik V. Nemški ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Agneza Waiblinška in Konrad III. Nemški · Babenberžani in Konrad III. Nemški ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Agneza Waiblinška in Manuel I. Komnen · Babenberžani in Manuel I. Komnen ·
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Agneza Waiblinška in Ministerial · Babenberžani in Ministerial ·
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Agneza Waiblinška in Nadškofija München in Freising · Babenberžani in Nadškofija München in Freising ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Agneza Waiblinška in Regensburg · Babenberžani in Regensburg ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Agneza Waiblinška in Salijci · Babenberžani in Salijci ·
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Agneza Waiblinška in Salzburg · Babenberžani in Salzburg ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Agneza Waiblinška in Staufovci · Babenberžani in Staufovci ·
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Agneza Waiblinška in Vojvodina Avstrija · Babenberžani in Vojvodina Avstrija ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Agneza Waiblinška in Vojvodina Bavarska · Babenberžani in Vojvodina Bavarska ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Agneza Waiblinška in Babenberžani imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Agneza Waiblinška in Babenberžani
Primerjava med Agneza Waiblinška in Babenberžani
Agneza Waiblinška 30 odnose, medtem ko je Babenberžani 111. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 11.35% = 16 / (30 + 111).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Agneza Waiblinška in Babenberžani. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: