Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Agilolfingi

Index Agilolfingi

Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.

20 odnosi: Agilulf, Asti, Frankovsko cesarstvo, Grimoald Bavarski, Hugbert Bavarski, Karel Veliki, Karolingi, Majordom, Merovingi, Regensburg, Salzburg, Sigibert III., Svebi, Tasilo II. Bavarski, Tasilo III., Teobald Bavarski, Teodbert Bavarski, Teoderik II., Vizigotsko kraljestvo, Vojvodina Bavarska.

Agilulf

Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.

Novo!!: Agilolfingi in Agilulf · Poglej več »

Asti

Asti (piemontsko Ast) je mesto v severozahodni Italiji in sedež istoimenske pokrajine.

Novo!!: Agilolfingi in Asti · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Agilolfingi in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Grimoald Bavarski

Grimoald ali Grimvald iz dinastije Agilolfingov je bil približno od leta 715 do svoje smrti vojvoda Bavarske, * ni znano, † 725.

Novo!!: Agilolfingi in Grimoald Bavarski · Poglej več »

Hugbert Bavarski

Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.

Novo!!: Agilolfingi in Hugbert Bavarski · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Agilolfingi in Karel Veliki · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Novo!!: Agilolfingi in Karolingi · Poglej več »

Majordom

Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.

Novo!!: Agilolfingi in Majordom · Poglej več »

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Novo!!: Agilolfingi in Merovingi · Poglej več »

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Novo!!: Agilolfingi in Regensburg · Poglej več »

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Novo!!: Agilolfingi in Salzburg · Poglej več »

Sigibert III.

Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.

Novo!!: Agilolfingi in Sigibert III. · Poglej več »

Svebi

Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.

Novo!!: Agilolfingi in Svebi · Poglej več »

Tasilo II. Bavarski

Tasilo II. je bil približno od leta 716 do 719 sovladar Vojvodine Bavarske, * ni znano, † okoli 719.

Novo!!: Agilolfingi in Tasilo II. Bavarski · Poglej več »

Tasilo III.

Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.

Novo!!: Agilolfingi in Tasilo III. · Poglej več »

Teobald Bavarski

Teobald, tudi Teodebald, Teodolt ali Teodalt, je bil vojvoda Bavarske najmanj od leta 711, ko ga oče Teodo Bavarski imenoval za sovladarja Passaua ali Salzburga, do svoje smrti * ni znano, † 717/719.

Novo!!: Agilolfingi in Teobald Bavarski · Poglej več »

Teodbert Bavarski

Teodbert Bavarski ali Teodo III. iz dinastije Agilolfingov je bil v letih 711 do 716 skupaj z očetom Teodom II. in brati Grimoaldom, Tasilom in Teobaldom sovladar Bavarske in nekaj časa vojvoda vojvodine Bavarska-Salzburg, * 685, † po 716.

Novo!!: Agilolfingi in Teodbert Bavarski · Poglej več »

Teoderik II.

Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.

Novo!!: Agilolfingi in Teoderik II. · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Novo!!: Agilolfingi in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Agilolfingi in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »