67 odnosi: Acetilen, Amid, Aminokislina, Avtomobil, Baker, Bakterije, Benzen, Bisfenol A, Butanol, Debye, DISSOUS plin, Eksplozija, Eksploziv, Epilepsija, Etanol, Fenol, Fermentacija, Fotoluminiscenca, Gliceriltrinitrat, Hidroliza, Izrael, Kalcij, Katalizator, Kava, Kemična vez, Kemijska formula, Keton, Ketonska telesa, Koncentracija, Kumen, Laboratorij, Lan, Maščobe, Metanol, Metil metakrilat, Možgani, Motor, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Oko, Osrednje živčevje, Paladij, Plastika, Požar, Poise, Polimer, Polistiren, Poliuretan, Porcelan, Propen, ..., Prva svetovna vojna, Razpolovni čas, Ribe, Sinteza, Smrtni odmerek, Steklo, Temperatura, Tobak, Toluen, Topilo, Topnost, Trenje, Ultravijolično valovanje, Vnetišče, Voda, Vodikov peroksid, Zrak. Razširi indeks (17 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Novo!!: Aceton in Acetilen · Poglej več »
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Novo!!: Aceton in Amid · Poglej več »
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Novo!!: Aceton in Aminokislina · Poglej več »
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Novo!!: Aceton in Avtomobil · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Aceton in Baker · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Aceton in Bakterije · Poglej več »
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Novo!!: Aceton in Benzen · Poglej več »
Bisfenol A
Bisfenol A (kratica BPA) je organska spojina z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike in epoksi smole skupaj z drugimi komponentami.
Novo!!: Aceton in Bisfenol A · Poglej več »
Butanol
Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.
Novo!!: Aceton in Butanol · Poglej več »
Debye
Debye se lahko nanaša na.
Novo!!: Aceton in Debye · Poglej več »
DISSOUS plin
DISSOUS plin je ime za acetilen, ki je raztopljen v acetonu pod tlakom 120 - 150 kPa.
Novo!!: Aceton in DISSOUS plin · Poglej več »
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Novo!!: Aceton in Eksplozija · Poglej več »
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Novo!!: Aceton in Eksploziv · Poglej več »
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Novo!!: Aceton in Epilepsija · Poglej več »
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Novo!!: Aceton in Etanol · Poglej več »
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Novo!!: Aceton in Fenol · Poglej več »
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.
Novo!!: Aceton in Fermentacija · Poglej več »
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Novo!!: Aceton in Fotoluminiscenca · Poglej več »
Gliceriltrinitrat
Gliceriltrinitrat (tudi nitroglicerin, trinitroglicerin, glicerintrinitrat, trinitrooksipropanol, eksplozivno olje...) je eksplozivna kemična spojina, ki se pridobiva se z nitriranjem alkohola glicerola.
Novo!!: Aceton in Gliceriltrinitrat · Poglej več »
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Novo!!: Aceton in Hidroliza · Poglej več »
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Novo!!: Aceton in Izrael · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Aceton in Kalcij · Poglej več »
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Novo!!: Aceton in Katalizator · Poglej več »
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Novo!!: Aceton in Kava · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Aceton in Kemična vez · Poglej več »
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Novo!!: Aceton in Kemijska formula · Poglej več »
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Novo!!: Aceton in Keton · Poglej več »
Ketonska telesa
Kemijska struktura ketonskih teles. Ketonska telesa so spojine, ki se pri ketozi (na primer pri stradanju ali sladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah v telesnih tekočinah.
Novo!!: Aceton in Ketonska telesa · Poglej več »
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Novo!!: Aceton in Koncentracija · Poglej več »
Kumen
Kumen je naselje v Občini Lovrenc na Pohorju.
Novo!!: Aceton in Kumen · Poglej več »
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Novo!!: Aceton in Laboratorij · Poglej več »
Lan
Lan, tudi navadni ali evrazijski lan (znanstveno ime Linum usitatissimum) je kulturna rastlina rodu Linum iz družine Linaceae.
Novo!!: Aceton in Lan · Poglej več »
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Novo!!: Aceton in Maščobe · Poglej več »
Metanol
Brez opisa.
Novo!!: Aceton in Metanol · Poglej več »
Metil metakrilat
Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.
Novo!!: Aceton in Metil metakrilat · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Aceton in Možgani · Poglej več »
Motor
Motor (tudi pogonski stroj) je stroj, ki pretvarja notranjo in tlačno energijo v mehansko delo.
Novo!!: Aceton in Motor · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Aceton in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Novo!!: Aceton in Ogljikov hidrat · Poglej več »
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Novo!!: Aceton in Oko · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Aceton in Osrednje živčevje · Poglej več »
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Novo!!: Aceton in Paladij · Poglej več »
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Novo!!: Aceton in Plastika · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Aceton in Požar · Poglej več »
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Novo!!: Aceton in Poise · Poglej več »
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Novo!!: Aceton in Polimer · Poglej več »
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Novo!!: Aceton in Polistiren · Poglej več »
Poliuretan
thumb Poliuretan, pogosto okrajšano s PU, je katerikoli polimer, sestavljen iz verige organskih enot povezanih z uretanskimi povezavami.
Novo!!: Aceton in Poliuretan · Poglej več »
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Novo!!: Aceton in Porcelan · Poglej več »
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Novo!!: Aceton in Propen · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Aceton in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Aceton in Razpolovni čas · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Aceton in Ribe · Poglej več »
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Novo!!: Aceton in Sinteza · Poglej več »
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Novo!!: Aceton in Smrtni odmerek · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Aceton in Steklo · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Aceton in Temperatura · Poglej več »
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Novo!!: Aceton in Tobak · Poglej več »
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Novo!!: Aceton in Toluen · Poglej več »
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Novo!!: Aceton in Topilo · Poglej več »
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Novo!!: Aceton in Topnost · Poglej več »
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Novo!!: Aceton in Trenje · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Aceton in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Vnetišče
Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.
Novo!!: Aceton in Vnetišče · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Aceton in Voda · Poglej več »
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Novo!!: Aceton in Vodikov peroksid · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Aceton in Zrak · Poglej več »