Hitreje kot brskalnik!
116 odnosi: Aachenska mestna hiša, Aachenska stolnična zakladnica, Aachenska stolnica, Aachenski kongres, Aachenski mir (1668), Aachenski mir (1748), Alfred Veliki, Ana Frank, Apnenec, Avstrijska nasledstvena vojna, Španija, Bamberg, Bazilika San Vitale, Belgija, Benediktinci, Bill Clinton, Bronasta doba, Cape Town, Devon, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Einhard, Ferdinand I. Habsburški, Francija, Frankfurt ob Majni, Freska, Friderik I. Barbarossa, Friderik Viljem III. Pruski, Glinenec, Hadrijan, Harun Al Rašid, Henrik II. Sveti, Južna Afrika, Judje, Kamnolom, Karbon, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Köln, Kelti, Kitajska, Kor (arhitektura), Kostroma, Kreda, Kristalna noč, Kupola, Kvartar, Lateranska palača, Liège, ..., Lotar I. Karolinški, Ludvik Pobožni, Ludwig Mies van der Rohe, Lunévillski mir, Maksimilijan I. Habsburški, Mestna hiša, Meuse, Nagrada Karla Velikega, Napoleonske vojne, Nemčija, Neolitik, Obzidje, Opus sectile, Oton I. Veliki, Oton II., Otoni, Palatinska kapela, Aachen, Papež Frančišek, Patrologija, Peščenjak, Pipin Mali, Požar, Potres, Prostitucija, Protipapež Pashal III., Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Ravena, Reims, Relikviarij, Ren, Renski masiv, Ripuarski Franki, Rokopis, Rudolf II. Habsburški, Rusija, Sarkofag, Severno Porenje - Vestfalija, Seznam mest v Nemčiji, Sifilis, Sinagoga, Stara bazilika sv. Petra, Starorimska civilizacija, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Tempelj, Teoderik Veliki, Terciar, Timothy Garton Ash, Toledo, Tramvaj, Turčija, Virginija, Vzhodnofrankovska država, Zatrep, Zdravilišče, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1955, 1967, 1979, 1985, 1986, 1993, 1999, 2001. Razširi indeks (66 več) »
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Aachenska mestna hiša · Poglej več »
Aachenska stolnična zakladnica
Aachenska stolnična zakladnica (nemško Aachener Domschatzkammer) je muzej rimskokatoliške škofije Aachen pod nadzorom stolnega kapitlja, v katerem je ena najpomembnejših zbirk srednjeveških cerkvenih umetnin v Evropi.
Novo!!: Aachen in Aachenska stolnična zakladnica · Poglej več »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Aachenska stolnica · Poglej več »
Aachenski kongres
Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.
Novo!!: Aachen in Aachenski kongres · Poglej več »
Aachenski mir (1668)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki so ga 2. maja 1668 podpisale Francija in Španija.
Novo!!: Aachen in Aachenski mir (1668) · Poglej več »
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Novo!!: Aachen in Aachenski mir (1748) · Poglej več »
Alfred Veliki
Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.
Novo!!: Aachen in Alfred Veliki · Poglej več »
Ana Frank
Annelies Marie »Anne« Frank (na Slovenskem bolje znana kot Ana Frank), judovsko-nemška pisateljica, * 12. junij 1929, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 12.
Novo!!: Aachen in Ana Frank · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Aachen in Apnenec · Poglej več »
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Novo!!: Aachen in Avstrijska nasledstvena vojna · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Aachen in Španija · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Aachen in Bamberg · Poglej več »
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Novo!!: Aachen in Bazilika San Vitale · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Aachen in Belgija · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Aachen in Benediktinci · Poglej več »
Bill Clinton
William Jefferson Clinton, bolj znan kot Bill Clinton, ameriški politik, * 19. avgust 1946, Hope, Arkansas, ZDA.
Novo!!: Aachen in Bill Clinton · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Aachen in Bronasta doba · Poglej več »
Cape Town
Cape Town (koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.
Novo!!: Aachen in Cape Town · Poglej več »
Devon
Devon je lahko.
Novo!!: Aachen in Devon · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Aachen in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Aachen in Dunajski kongres · Poglej več »
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Novo!!: Aachen in Einhard · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Aachen in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Aachen in Francija · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Aachen in Freska · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Aachen in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Novo!!: Aachen in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Novo!!: Aachen in Glinenec · Poglej več »
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Novo!!: Aachen in Hadrijan · Poglej več »
Harun Al Rašid
Harun Al Rašid (Harun Pokončni, arabsko: هارون الرشيد), 5.
Novo!!: Aachen in Harun Al Rašid · Poglej več »
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Novo!!: Aachen in Henrik II. Sveti · Poglej več »
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Novo!!: Aachen in Južna Afrika · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Aachen in Judje · Poglej več »
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Novo!!: Aachen in Kamnolom · Poglej več »
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Novo!!: Aachen in Karbon · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Aachen in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Novo!!: Aachen in Karel V. Habsburški · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Aachen in Karel Veliki · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Aachen in Köln · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Aachen in Kelti · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Aachen in Kitajska · Poglej več »
Kor (arhitektura)
Kor je območje v večji cerkvi ali stolnici, ki zagotavlja sedeže za duhovščino in cerkveni zbor.
Novo!!: Aachen in Kor (arhitektura) · Poglej več »
Kostroma
Kostroma (Кострома́) je zgodovinsko mesto in glavno mesto Kostromske oblasti v Rusiji.
Novo!!: Aachen in Kostroma · Poglej več »
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Novo!!: Aachen in Kreda · Poglej več »
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Novo!!: Aachen in Kristalna noč · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Aachen in Kupola · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Aachen in Kvartar · Poglej več »
Lateranska palača
Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.
Novo!!: Aachen in Lateranska palača · Poglej več »
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Novo!!: Aachen in Liège · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Aachen in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Novo!!: Aachen in Ludvik Pobožni · Poglej več »
Ludwig Mies van der Rohe
Ludwig Mies van der Rohe, nemško-ameriški arhitekt in pedagog, * 27. marec 1886, Aachen, Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija, † 17. avgust 1969, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Aachen in Ludwig Mies van der Rohe · Poglej več »
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Novo!!: Aachen in Lunévillski mir · Poglej več »
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Novo!!: Aachen in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je običajno sedež župana mesta, kraja, trga ali občine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del stavbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno stavbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "občinska stavba", če v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za različne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše značilno arhitekturo, stavbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne (na primer Guildhall, London). Stavba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.
Novo!!: Aachen in Mestna hiša · Poglej več »
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Novo!!: Aachen in Meuse · Poglej več »
Nagrada Karla Velikega
Srednjeveški pečat mesta Aachen, na katerem temelji oblika nagrade Nagrada Karla Velikega (polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji.
Novo!!: Aachen in Nagrada Karla Velikega · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Aachen in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Aachen in Nemčija · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Aachen in Neolitik · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Aachen in Obzidje · Poglej več »
Opus sectile
Opus sectile je oblika pietra dura, popularizirana v starodavnem in srednjeveškem rimskem svetu, kjer so materiale rezali in vgrajevali v stene in tla, da bi naredili sliko ali vzorec.
Novo!!: Aachen in Opus sectile · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Aachen in Oton I. Veliki · Poglej več »
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Novo!!: Aachen in Oton II. · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Aachen in Otoni · Poglej več »
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Palatinska kapela, Aachen · Poglej več »
Papež Frančišek
Frančišek (lat. Franciscus, it. Francesco, šp. Francisco, angl. Francis; rojstno ime Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266.
Novo!!: Aachen in Papež Frančišek · Poglej več »
Patrologija
Patrologíja ali patrístika je teološka disciplina, veda o cerkvenih očetih, krščanskih avtorjih iz prvih stoletij, in o njihovih pogledih.
Novo!!: Aachen in Patrologija · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Aachen in Peščenjak · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Aachen in Pipin Mali · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Aachen in Požar · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Aachen in Potres · Poglej več »
Prostitucija
Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.
Novo!!: Aachen in Prostitucija · Poglej več »
Protipapež Pashal III.
Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Aachen in Protipapež Pashal III. · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Aachen in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Novo!!: Aachen in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Novo!!: Aachen in Ravena · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Aachen in Reims · Poglej več »
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Novo!!: Aachen in Relikviarij · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Aachen in Ren · Poglej več »
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Novo!!: Aachen in Renski masiv · Poglej več »
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Novo!!: Aachen in Ripuarski Franki · Poglej več »
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Novo!!: Aachen in Rokopis · Poglej več »
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Novo!!: Aachen in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Aachen in Rusija · Poglej več »
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Novo!!: Aachen in Sarkofag · Poglej več »
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Severno Porenje - Vestfalija · Poglej več »
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Novo!!: Aachen in Seznam mest v Nemčiji · Poglej več »
Sifilis
Sifilis, imenovan tudi lues, je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča spiroheta, to je bakterija, Treponema pallidum, podvrsta pallidum.
Novo!!: Aachen in Sifilis · Poglej več »
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Novo!!: Aachen in Sinagoga · Poglej več »
Stara bazilika sv. Petra
Stara bazilika svetega Petra je bila stavba, ki je stala od 4.
Novo!!: Aachen in Stara bazilika sv. Petra · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Aachen in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Aachen in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Aachen in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Novo!!: Aachen in Tempelj · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Aachen in Teoderik Veliki · Poglej več »
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Novo!!: Aachen in Terciar · Poglej več »
Timothy Garton Ash
Timothy Garton Ash CMG, britanski zgodovinar in pisatelj, * 12. julij 1955.
Novo!!: Aachen in Timothy Garton Ash · Poglej več »
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Novo!!: Aachen in Toledo · Poglej več »
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Novo!!: Aachen in Tramvaj · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Aachen in Turčija · Poglej več »
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Novo!!: Aachen in Virginija · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Aachen in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Novo!!: Aachen in Zatrep · Poglej več »
Zdravilišče
Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.
Novo!!: Aachen in Zdravilišče · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Aachen in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Aachen in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Aachen in 1955 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Aachen in 1967 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Aachen in 1979 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Aachen in 1985 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Aachen in 1986 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Aachen in 1993 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Aachen in 1999 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Aachen in 2001 · Poglej več »
