51 Nemausa in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 51 Nemausa in Seznam astronomskih vsebin

51 Nemausa vs. Seznam astronomskih vsebin

51 Nemausa (mednarodno ime je tudi 51 Nemausa) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

51 Nemausa in Asteroid · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid tipa G

Asteroid tipa G je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa C. Imajo pa močno absorbcijsko črto pod 0,5 μm.

51 Nemausa in Asteroid tipa G · Asteroid tipa G in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

51 Nemausa in Asteroidni pas · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

51 Nemausa in Astronomska enota · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

51 Nemausa in Dan · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

51 Nemausa in Ekliptika · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

51 Nemausa in Izsrednost tira · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

51 Nemausa in Julijanski dan · Julijanski dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

51 Nemausa in Julijansko leto · Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

51 Nemausa in Meter · Meter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

51 Nemausa in Naravni satelit · Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

51 Nemausa in Poimenovanje astronomskih teles · Poimenovanje astronomskih teles in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

51 Nemausa in Sekunda · Sekunda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

51 Nemausa in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

51 Nemausa in Svetlobna krivulja · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobna krivulja · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

51 Nemausa in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

51 Nemausa in Ura · Seznam astronomskih vsebin in Ura · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

51 Nemausa in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda · Poglej več »