Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Germanij, Glavni števnik, Ikozidodekaeder, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Podatkovni tip, Praštevilski razcep, Prisekani dodekaeder, Prisekani ikozaeder, Rimske številke, Sestavljeno število, Stranska ploskev, Tališče, Veselo število, Voda, Vrstilni števnik, Vrstno število, Zob, 1032, 1132, 1232, 132, 1332, 1432, 1532, 1632, 1732, 1832, 1932, 232, 31 (število), 32, 32 pr. n. št., 33 (število), 332, 332 pr. n. št., 432, 432 pr. n. št., 532, 632, 732, 832, 932.
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: 32 (število) in Delitelj · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: 32 (število) in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Novo!!: 32 (število) in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Novo!!: 32 (število) in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Novo!!: 32 (število) in Germanij · Poglej več »
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Novo!!: 32 (število) in Glavni števnik · Poglej več »
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: 32 (število) in Ikozidodekaeder · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: 32 (število) in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: 32 (število) in Mertensova funkcija · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 32 (število) in Naravno število · Poglej več »
Podatkovni tip
Podatkóvni típ je v računalništvu ime ali oznaka za abstraktno množico mogočih vrednosti, ki jih lahko zavzame podatek.
Novo!!: 32 (število) in Podatkovni tip · Poglej več »
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Novo!!: 32 (število) in Praštevilski razcep · Poglej več »
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: 32 (število) in Prisekani dodekaeder · Poglej več »
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: 32 (število) in Prisekani ikozaeder · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 32 (število) in Rimske številke · Poglej več »
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Novo!!: 32 (število) in Sestavljeno število · Poglej več »
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Novo!!: 32 (število) in Stranska ploskev · Poglej več »
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Novo!!: 32 (število) in Tališče · Poglej več »
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Novo!!: 32 (število) in Veselo število · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: 32 (število) in Voda · Poglej več »
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Novo!!: 32 (število) in Vrstilni števnik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: 32 (število) in Vrstno število · Poglej več »
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Novo!!: 32 (število) in Zob · Poglej več »
1032
1032 (MXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 32 (število) in 1032 · Poglej več »
1132
1132 (MCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 32 (število) in 1132 · Poglej več »
1232
1232 (MCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 32 (število) in 1232 · Poglej več »
132
132 (CXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 32 (število) in 132 · Poglej več »
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 32 (število) in 1332 · Poglej več »
1432
1432 (MCDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 32 (število) in 1432 · Poglej več »
1532
1532 (MDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 32 (število) in 1532 · Poglej več »
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 32 (število) in 1632 · Poglej več »
1732
1732 (MDCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 32 (število) in 1732 · Poglej več »
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 32 (število) in 1832 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 32 (število) in 1932 · Poglej več »
232
232 (CCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 32 (število) in 232 · Poglej več »
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Novo!!: 32 (število) in 31 (število) · Poglej več »
32
32 (XXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 32 (število) in 32 · Poglej več »
32 pr. n. št.
32 pr.
Novo!!: 32 (število) in 32 pr. n. št. · Poglej več »
33 (število)
33 (tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 33.
Novo!!: 32 (število) in 33 (število) · Poglej več »
332
332 (CCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 32 (število) in 332 · Poglej več »
332 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. Leta: 337 pr. n. št. 336 pr. n. št. 335 pr. n. št. 334 pr. n. št. 333 pr. n. št. - 332 pr.
Novo!!: 32 (število) in 332 pr. n. št. · Poglej več »
432
432 (CDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 32 (število) in 432 · Poglej več »
432 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. Leta: 437 pr. n. št. 436 pr. n. št. 435 pr. n. št. 434 pr. n. št. 433 pr. n. št. - 432 pr.
Novo!!: 32 (število) in 432 pr. n. št. · Poglej več »
532
532 (DXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 32 (število) in 532 · Poglej več »
632
632 (DCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 32 (število) in 632 · Poglej več »
732
732 (DCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 32 (število) in 732 · Poglej več »
832
832 (DCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 32 (število) in 832 · Poglej več »
932
932 (CMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 32 (število) in 932 · Poglej več »
