Hitreje kot brskalnik!
152 odnosi: Alfonz Gspan (literarni zgodovinar), Amerika, Andora, Anton Peterlin, Augsburški verski mir, Augsburg, Avstro-Ogrska, Avtonomna republika Krim, Bitka pri Nikopolju, Boris Ziherl, Brazilija, Christopher Reeve, Dan, Dunaj, Erich Maria Remarque, Franc Hladnik, Francisco Suárez, Franjo Oset, Gregorijanski koledar, Janez Pirnat, Japonska, Jean-Philippe Rameau, Johann Heinrich Lambert, Johann Strauss starejši, John B. Watson, John Bonham, Karlo Umek, Kras, Krištof Kolumb, Lenart Žavbi, Leto, Maraton, Mircea V. Pastir, Mobilizacija, Nafta, Nemčija, Nicolas-Joseph Cugnot, Ofenziva, Ole Christensen Rømer, Osmansko cesarstvo, Paul Ehrenfest, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Prvo obleganje Dunaja, Rdeča armada, Referendum, Rudolf Otto, Smolensk, Stanisław Sosabowski, Thomas Hunt Morgan, ..., Tihi ocean, Tomaž Hostnik, Tretji rajh, Turki, Vasco Núñez de Balboa, Vipavska dolina, Vojaška operacija, Vojna, Vojna napoved, Volkssturm, Wehrmacht, Will Smith, William Faulkner, Združene države Amerike, 1015, 1025, 1026, 1066, 1086, 1259, 1301, 1333, 1358, 1396, 1408, 1493, 1513, 1529, 1548, 1555, 1559, 1617, 1620, 1644, 1683, 1688, 1705, 1710, 1717, 1725, 1728, 1739, 1764, 1773, 1777, 1801, 1804, 1842, 1844, 1849, 1852, 1856, 1866, 1869, 1878, 1880, 1882, 1892, 1896, 1897, 1898, 1900, 1904, 1906, 1908, 1910, 1918, 1920, 1922, 1924, 1932, 1933, 1937, 1939, 1940, 1941, 1943, 1944, 1945, 1948, 1952, 1954, 1958, 1962, 1967, 1968, 1970, 1975, 1976, 1977, 1980, 1985, 1990, 1992, 1993, 1994, 1999, 2003, 2004, 2005, 2010, 2021. Razširi indeks (102 več) »
Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)
Alfonz Gspan, slovenski bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec, * 16. oktober 1904, Krško, † 25. september 1977, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Alfonz Gspan (literarni zgodovinar) · Poglej več »
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Novo!!: 25. september in Amerika · Poglej več »
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Novo!!: 25. september in Andora · Poglej več »
Anton Peterlin
Anton Peterlin,, slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Anton Peterlin · Poglej več »
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Novo!!: 25. september in Augsburški verski mir · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: 25. september in Augsburg · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: 25. september in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: 25. september in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Novo!!: 25. september in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »
Boris Ziherl
Boris Ziherl, slovenski publicist, politik, marksistični filozof in sociolog, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Boris Ziherl · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: 25. september in Brazilija · Poglej več »
Christopher Reeve
Christopher D'Olier Reeve, ameriški filmski igralec, režiser, producent in scenarist, * 25. september 1952, New York, New York, ZDA, † 10. oktober 2004, Mount Kisco, mesto New York.
Novo!!: 25. september in Christopher Reeve · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 25. september in Dan · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: 25. september in Dunaj · Poglej več »
Erich Maria Remarque
Erich Maria Remarque (s pravim imenom Erich Paul Remark), nemški pisatelj, * 22. junij 1898, Osnabrück, Nemčija, † 25. september 1970, Locarno, Švica.
Novo!!: 25. september in Erich Maria Remarque · Poglej več »
Franc Hladnik
Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Franc Hladnik · Poglej več »
Francisco Suárez
Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.
Novo!!: 25. september in Francisco Suárez · Poglej več »
Franjo Oset
Franjo Oset, slovenski glasbenik; * 25. september 1985.
Novo!!: 25. september in Franjo Oset · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 25. september in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Janez Pirnat
Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.
Novo!!: 25. september in Janez Pirnat · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: 25. september in Japonska · Poglej več »
Jean-Philippe Rameau
Jean-Philippe Rameau, francoski skladatelj, * 25. september 1683, Dijon, Francija, † 12. september 1764, Pariz.
Novo!!: 25. september in Jean-Philippe Rameau · Poglej več »
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).
Novo!!: 25. september in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »
Johann Strauss starejši
Johann Strauss starejši, s polnim imenom Johann Baptist Strauss - oče, avstrijski violinist, dirigent in romantični skladatelj, * 14. marec 1804, Leopoldstadt na Dunaju, † 25. september 1849, Dunaj.
Novo!!: 25. september in Johann Strauss starejši · Poglej več »
John B. Watson
John Broadus Watson, ameriški psiholog, * 9. januar 1878, Greenville, Južna Karolina, ZDA, † 25. september 1958, New York, ZDA.
Novo!!: 25. september in John B. Watson · Poglej več »
John Bonham
John (Henry) Bonham, angleški bobnar, * 31. maj 1948, Redditch, grofija Worcestershire, Anglija, † 25. september 1980, Windsor, Berkshire, Anglija.
Novo!!: 25. september in John Bonham · Poglej več »
Karlo Umek
Karlo Umek, slovenski strelec in olimpijec, * 8. (ali 9.) februar 1917, Bojsno, † 25. september 2010, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Karlo Umek · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: 25. september in Kras · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: 25. september in Krištof Kolumb · Poglej več »
Lenart Žavbi
Lenart Žavbi, slovenski politik; * 25. september 1999, Ljubljana.
Novo!!: 25. september in Lenart Žavbi · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 25. september in Leto · Poglej več »
Maraton
Nosilka svetovnega rekorda leta 2003 v maratonu v ženski kategoriji Paula Radcliffe Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina.
Novo!!: 25. september in Maraton · Poglej več »
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Novo!!: 25. september in Mircea V. Pastir · Poglej več »
Mobilizacija
Slika Železniške postaje Višnja Gora ob mobilizaciji leta 1914 Mobilizacija je dejanje zbiranja in priprave vojaških enot in zalog za vojno.
Novo!!: 25. september in Mobilizacija · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: 25. september in Nafta · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 25. september in Nemčija · Poglej več »
Nicolas-Joseph Cugnot
Cugnotov parni avtomobil ''fardier à vapeur'' iz leta 1771. Primerek hrani pariški Musée des Arts et Métiers. Nicolas-Joseph Cugnot, francoski izumitelj, * 26. februar 1725, † 2. oktober 1804.
Novo!!: 25. september in Nicolas-Joseph Cugnot · Poglej več »
Ofenziva
Ofenziva je vojaška operacija, ki skuša z agresivno projekcijo oboroženih sil zavzeti ozemlje, pridobiti doseganje cilja ali nekaj večjih strateških operativnih ali taktičnih ciljev.
Novo!!: 25. september in Ofenziva · Poglej več »
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Novo!!: 25. september in Ole Christensen Rømer · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: 25. september in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: 25. september in Paul Ehrenfest · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 25. september in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 25. september in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Novo!!: 25. september in Prvo obleganje Dunaja · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: 25. september in Rdeča armada · Poglej več »
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Novo!!: 25. september in Referendum · Poglej več »
Rudolf Otto
Rudolf Otto, nemški luteranski teolog, filozof in primerjalni religiolog, * 25. september 1869, Marburg, Nemčija, † 6. marec 1937, Marburg, Nemčija.
Novo!!: 25. september in Rudolf Otto · Poglej več »
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Novo!!: 25. september in Smolensk · Poglej več »
Stanisław Sosabowski
Stanisław Franciszek Sosabowski, poljski general, * 8. maj 1892, Stanislawow, Poljska, danes Ivano-Frankivsk, Ukrajina, † 25. september 1967, Hillingdon, Anglija.
Novo!!: 25. september in Stanisław Sosabowski · Poglej več »
Thomas Hunt Morgan
Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 25. september in Thomas Hunt Morgan · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: 25. september in Tihi ocean · Poglej več »
Tomaž Hostnik
Tomaž Hostnik, slovenski pianist, skladatelj, šansonjer in literat, * 25. september 1992.
Novo!!: 25. september in Tomaž Hostnik · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: 25. september in Tretji rajh · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: 25. september in Turki · Poglej več »
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).
Novo!!: 25. september in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Novo!!: 25. september in Vipavska dolina · Poglej več »
Vojaška operacija
Operacija v vojaškem žargonu označuje skupek vseh vojaških postopkov, ki se sprožijo za izvršitev danega cilja.
Novo!!: 25. september in Vojaška operacija · Poglej več »
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Novo!!: 25. september in Vojna · Poglej več »
Vojna napoved
nacistični Nemčiji. Vojna napoved je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se vojno dejavnost proti drugi državi.
Novo!!: 25. september in Vojna napoved · Poglej več »
Volkssturm
Pripadnik ''Volkssturma'' z orožjem (1944) Volkssturm (»Bliskoviti ljudje«, »Ljudski napad«, »Ljudska« ali »Državna milica«) je bila nacionalna milica, ki jo je v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ustanovila nacistična Nemčija.
Novo!!: 25. september in Volkssturm · Poglej več »
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Novo!!: 25. september in Wehrmacht · Poglej več »
Will Smith
Will Smith (1993) Willard Carroll Smith II., ameriški filmski igralec in raper, * 25. september 1968, predel Wynnefield, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: 25. september in Will Smith · Poglej več »
William Faulkner
William Faulkner (s polnim imenom William Cuthbert Faulkner), ameriški pisatelj in Nobelovec, * 25. september 1897, New Albany, Misisipi, † 6. julij 1962, Oxford, Misisipi.
Novo!!: 25. september in William Faulkner · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 25. september in Združene države Amerike · Poglej več »
1015
1015 (MXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1015 · Poglej več »
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1025 · Poglej več »
1026
1026 (MXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1026 · Poglej več »
1066
1066 (MLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1066 · Poglej več »
1086
1086 (MLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1086 · Poglej več »
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1259 · Poglej več »
1301
1301 (MCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1301 · Poglej več »
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1333 · Poglej več »
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1358 · Poglej več »
1396
1396 (MCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1396 · Poglej več »
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1408 · Poglej več »
1493
1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1493 · Poglej več »
1513
1513 (MDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1513 · Poglej več »
1529
1529 (MDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1529 · Poglej več »
1548
1548 (MDXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1548 · Poglej več »
1555
1555 (MDLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1555 · Poglej več »
1559
1559 (MDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1559 · Poglej več »
1617
1617 (MDCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. september in 1617 · Poglej več »
1620
1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. september in 1620 · Poglej več »
1644
1644 (MDCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1644 · Poglej več »
1683
1683 (MDCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1683 · Poglej več »
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1688 · Poglej več »
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1705 · Poglej več »
1710
1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1710 · Poglej več »
1717
1717 (MDCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1717 · Poglej več »
1725
1725 (MDCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. september in 1725 · Poglej več »
1728
1728 (MDCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1728 · Poglej več »
1739
1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1739 · Poglej več »
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1764 · Poglej več »
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 25. september in 1773 · Poglej več »
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1777 · Poglej več »
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 25. september in 1801 · Poglej več »
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. september in 1804 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1842 · Poglej več »
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. september in 1844 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. september in 1849 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 25. september in 1852 · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1856 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. september in 1866 · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. september in 1869 · Poglej več »
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1878 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 25. september in 1880 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. september in 1882 · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. september in 1892 · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1896 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. september in 1897 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1898 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1900 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1904 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1906 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1910 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1918 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1922 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1924 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1932 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1933 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1937 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1939 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1940 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1941 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1943 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1945 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1948 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1952 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1954 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1958 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1962 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. september in 1967 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1968 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1970 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1975 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 1976 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1977 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1980 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. september in 1985 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. september in 1990 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 1992 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1993 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 1994 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 1999 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. september in 2003 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. september in 2004 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. september in 2005 · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 2010 · Poglej več »
2021
2021 (MMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. september in 2021 · Poglej več »
