2. pehotna divizija (ZDA) in 3. pehotna divizija (mehanizirana)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 2. pehotna divizija (ZDA) in 3. pehotna divizija (mehanizirana)

2. pehotna divizija (ZDA) vs. 3. pehotna divizija (mehanizirana)

2. 3.

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

2. pehotna divizija (ZDA) in Angleščina · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Angleščina · Poglej več »

Danes

Danes je LOCALDAYNAME, LOCALDAY. LOCALMONTHNAME LOCALYEAR,.

2. pehotna divizija (ZDA) in Danes · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Danes · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

2. pehotna divizija (ZDA) in Druga svetovna vojna · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

2. pehotna divizija (ZDA) in Francija · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Francija · Poglej več »

Georgija

Geórgija je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.

2. pehotna divizija (ZDA) in Georgija · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Georgija · Poglej več »

Iraška vojna

Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.

2. pehotna divizija (ZDA) in Iraška vojna · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Iraška vojna · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

2. pehotna divizija (ZDA) in Irak · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Irak · Poglej več »

Južna Koreja

Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.

2. pehotna divizija (ZDA) in Južna Koreja · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Južna Koreja · Poglej več »

Kopenska vojska Združenih držav Amerike

Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.

2. pehotna divizija (ZDA) in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · Poglej več »

Koreja

Vzhodni Aziji Koreja (한국/韓國/Hanguk, in / 조선/朝鮮/Joseon) je ozemlje in nekdanja država na Korejskem polotoku, ki je po letu 1945 razpadla na Severno in Južno Korejo.

2. pehotna divizija (ZDA) in Koreja · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Koreja · Poglej več »

Korejska vojna

Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.

2. pehotna divizija (ZDA) in Korejska vojna · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Korejska vojna · Poglej več »

M270 Multiple Launch Rocket System

M270 Multiple Launch Rocket System (kratica M270 MLRS) je samovozni večcevni raketomet (orožje raketne artilerije. Leta 1983 je pričela Kopenska vojska ZDA uporabljati te raketomete, nakar pa se je uporaba razširila po drugih članicah Nata. Do konca proizvodnje leta 2003 je bilo izdelanih okoli 1.300 MLRS z več kot 700.000 pripadajočimi raketami. Raketomet se je izkazal med zalivsko vojno kot zanesljivo in natančno orožje.

2. pehotna divizija (ZDA) in M270 Multiple Launch Rocket System · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in M270 Multiple Launch Rocket System · Poglej več »

Medalja časti

Medalja časti (Medal of Honor) je najvišje vojaško odlikovanje, ki ga podeljuje Vlada ZDA.

2. pehotna divizija (ZDA) in Medalja časti · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Medalja časti · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

2. pehotna divizija (ZDA) in Nemčija · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Nemčija · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

2. pehotna divizija (ZDA) in Organizacija združenih narodov · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

2. pehotna divizija (ZDA) in Pariz · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Pariz · Poglej več »

Pehotna divizija

Pehotna divizija je osnovna oblika divizij, saj je primarno vključuje pehotne enote.

2. pehotna divizija (ZDA) in Pehotna divizija · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Pehotna divizija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

2. pehotna divizija (ZDA) in Prva svetovna vojna · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Regularna vojska (ZDA)

Regularna vojska (izvirno Regular Army; kratica RA) je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo, ki predstavlja jedro Kopenske vojske ZDA.

2. pehotna divizija (ZDA) in Regularna vojska (ZDA) · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in Regularna vojska (ZDA) · Poglej več »

7. konjeniški polk (ZDA)

7.

2. pehotna divizija (ZDA) in 7. konjeniški polk (ZDA) · 3. pehotna divizija (mehanizirana) in 7. konjeniški polk (ZDA) · Poglej več »