1941 in Prva svetovna vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 1941 in Prva svetovna vojna

1941 vs. Prva svetovna vojna

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

1941 in Adolf Hitler · Adolf Hitler in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

1941 in Afrika · Afrika in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Češkoslovaška

desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.

1941 in Češkoslovaška · Prva svetovna vojna in Češkoslovaška · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

1941 in Belgija · Belgija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

1941 in Beograd · Beograd in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Bojna ladja

HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.

1941 in Bojna ladja · Bojna ladja in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

1941 in Bolgarija · Bolgarija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

1941 in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

1941 in Evropa · Evropa in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

1941 in Finska · Finska in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

1941 in Francija · Francija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

1941 in Grčija · Grčija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Hošiminh

Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.

1941 in Hošiminh · Hošiminh in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

1941 in Indija · Indija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

1941 in Irak · Irak in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

1941 in Italija · Italija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

1941 in Japonska · Japonska in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

1941 in Komunizem · Komunizem in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

1941 in Libanon · Libanon in Prva svetovna vojna · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

1941 in London · London in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

1941 in Luksemburg · Luksemburg in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

1941 in Madžarska · Madžarska in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

1941 in Nafta · Nafta in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Napad na Pearl Harbor

Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.

1941 in Napad na Pearl Harbor · Napad na Pearl Harbor in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

1941 in Poljska · Poljska in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

1941 in Romunija · Prva svetovna vojna in Romunija · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

1941 in Sirija · Prva svetovna vojna in Sirija · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

1941 in Slovenija · Prva svetovna vojna in Slovenija · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

1941 in Sovjetska zveza · Prva svetovna vojna in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

1941 in Tretji rajh · Prva svetovna vojna in Tretji rajh · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

1941 in Turčija · Prva svetovna vojna in Turčija · Poglej več »

Viljem II. Nemški

Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.

1941 in Viljem II. Nemški · Prva svetovna vojna in Viljem II. Nemški · Poglej več »

Winston Churchill

The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.

1941 in Winston Churchill · Prva svetovna vojna in Winston Churchill · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

1941 in Združene države Amerike · Prva svetovna vojna in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

1941 in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Prva svetovna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

11. november

11.

11. november in 1941 · 11. november in Prva svetovna vojna · Poglej več »

28. julij

28.

1941 in 28. julij · 28. julij in Prva svetovna vojna · Poglej več »

29. julij

29.

1941 in 29. julij · 29. julij in Prva svetovna vojna · Poglej več »

29. september

29.

1941 in 29. september · 29. september in Prva svetovna vojna · Poglej več »