149 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Andrew Huxley, Antanta, Anton Haus, Anton Korošec, Arthur Charles Clarke, Auguste Rodin, Avstro-Ogrska, Émile Durkheim, Balfourjeva deklaracija, Bolgarija, Brazilija, Car, Charles Gald Sibley, Charles Glover Barkla, Donald Davidson, Ella Fitzgerald, Evropa, Februarska revolucija, Ferdinand Georg Frobenius, Finska, France Remec, Francija, Franz Brentano, Galicija, Georges Clemenceau, Gregorijanski koledar, Heinrich Böll, Italija, Janez Vipotnik, Janoš Murkovič, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Judje, Julijanski koledar, Kraljevina Jugoslavija, Krfska deklaracija, Ladja, Lev Ponikvar, London, Majniška deklaracija (1917), Marija Breznik, Mata Hari, Milano, Mir (družbeno stanje), Montréal, Nemško cesarstvo, Neodvisnost, Nevtralnost, New York, NHL, ..., Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nobelova nagrada za kemijo, Nobelova nagrada za književnost, Nobelova nagrada za mir, Oktobrska revolucija, Okupacija, Palestina (regija), Poljska, Ponedeljek, Predsednik vlade, Prestopno leto, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Pulitzerjeva nagrada, Rimske številke, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Totalna vojna, Turčija, Ukrajina, Velesila, Vladimir Lenin, Vohun, Vojna, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), William Thomas Tutte, Zagorje ob Savi, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zsa Zsa Gabor, 1. januar, 10. januar, 13. junij, 14. maj, 15. april, 15. november, 15. oktober, 16. december, 16. januar, 16. julij, 16. november, 17. julij, 17. marec, 17. november, 1832, 1835, 1838, 1839, 1840, 1846, 1849, 1851, 1858, 1876, 1883, 19. januar, 1979, 1985, 1993, 1996, 1998, 2. januar, 2. november, 20. avgust, 20. julij, 2002, 2003, 2008, 2012, 2016, 21. avgust, 21. december, 22. november, 23. februar, 23. maj, 25. april, 25. oktober, 26. november, 26. oktober, 26. september, 28. julij, 3. avgust, 30. maj, 30. marec, 31. januar, 4. junij, 5. januar, 6. april, 6. december, 6. februar, 6. marec, 7. avgust, 7. november, 8. april, 8. februar, 8. marec, 9. januar. Razširi indeks (99 več) »
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin. Po končani revoluciji je do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku 2. svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Londonu.
Novo!!: 1917 in Aleksander Fjodorovič Kerenski · Poglej več »
Andrew Huxley
Sir Andrew Fielding Huxley, OM, PRS, angleški fiziolog in biofizik, * 22. november 1917, Hampstead, London, Anglija, † 30. maj 2012, Grantchester, Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: 1917 in Andrew Huxley · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: 1917 in Antanta · Poglej več »
Anton Haus
Anton Johann Haus, slovenski avstro-ogrski mornariški častnik in veliki admiral, * 13. junij 1851, Tolmin (po krstni knjigi 14. junija 1851), tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 8. februar 1917, Pulj tedaj Avstro-Ogrska.
Novo!!: 1917 in Anton Haus · Poglej več »
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Novo!!: 1917 in Anton Korošec · Poglej več »
Arthur Charles Clarke
Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.
Novo!!: 1917 in Arthur Charles Clarke · Poglej več »
Auguste Rodin
François Auguste René Rodin, francoski kipar, * 12. november 1840, Pariz, Francija, † 17. november 1917, Meudon.
Novo!!: 1917 in Auguste Rodin · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: 1917 in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Émile Durkheim
Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.
Novo!!: 1917 in Émile Durkheim · Poglej več »
Balfourjeva deklaracija
Balfour in besedilo deklaracije Balfourjeva deklaracija je bila pismo, ki ga je 2. novembra 1917 sestavil britanski sekretar za zunanje zadeve lord Arthur James Balfour in ga naslovil na barona Walterja Rotschilda.
Novo!!: 1917 in Balfourjeva deklaracija · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 1917 in Bolgarija · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: 1917 in Brazilija · Poglej več »
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Novo!!: 1917 in Car · Poglej več »
Charles Gald Sibley
Charles Gald Sibley, ameriški ornitolog in molekularni biolog, * 7. avgust 1917, Fresno, Kalifornija, ZDA, † 12. april 1998, Santa Rosa, Kalifornija.
Novo!!: 1917 in Charles Gald Sibley · Poglej več »
Charles Glover Barkla
Charles Glover Barkla, FRS, angleški fizik, * 7. junij 1877, Widnes, grofija Cheshire, Anglija, † 23. oktober 1944, Edinburgh, Škotska.
Novo!!: 1917 in Charles Glover Barkla · Poglej več »
Donald Davidson
Donald Herbert Davidson, ameriški filozof, * 6. marec 1917, Springfield, Massachusetts, ZDA, † 30. avgust 2003, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 1917 in Donald Davidson · Poglej več »
Ella Fitzgerald
Ella Fitzgerald, ameriška jazz pevka, * 25. april 1917, Newport News, Virginija, Združene države Amerike, † 15. junij 1996, Beverly Hills, Kalifornija.
Novo!!: 1917 in Ella Fitzgerald · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: 1917 in Evropa · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: 1917 in Februarska revolucija · Poglej več »
Ferdinand Georg Frobenius
Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.
Novo!!: 1917 in Ferdinand Georg Frobenius · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: 1917 in Finska · Poglej več »
France Remec
France Remec, slovenski dramatik in prevajalec.
Novo!!: 1917 in France Remec · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 1917 in Francija · Poglej več »
Franz Brentano
Franz Clemens Honoratus Hermann Brentano, nemški filozof in psiholog, * 16. januar 1838, Marienberg, Boppard am Rhein, Nemčija, † 17. marec 1917, Zürich, Švica.
Novo!!: 1917 in Franz Brentano · Poglej več »
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Novo!!: 1917 in Galicija · Poglej več »
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Novo!!: 1917 in Georges Clemenceau · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 1917 in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Heinrich Böll
Heinrich Theodor Böll, nemški pisatelj in prevajalec, * 21. december 1917, Köln, ✝ 16. julij 1985, Kreuzau-Langenbroich.
Novo!!: 1917 in Heinrich Böll · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 1917 in Italija · Poglej več »
Janez Vipotnik
Janez Vipotnik, slovenski politik, novinar in pisatelj, * 21. avgust 1917, Zagorje ob Savi, † 21. april 1998, Ljubljana.
Novo!!: 1917 in Janez Vipotnik · Poglej več »
Janoš Murkovič
Janoš Murkovič, slovenski prekmurski učitelj, glasbenik in pisatelj, *23. december, 1839, Bučkovci, † 15. april, 1917, Lendavske Gorice.
Novo!!: 1917 in Janoš Murkovič · Poglej več »
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Novo!!: 1917 in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: 1917 in Judje · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1917 in Julijanski koledar · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: 1917 in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Krfska deklaracija
Prva stran Krfske deklaracije Krfska deklaracija je politična deklaracija, ki je bila pomemben del pri ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: 1917 in Krfska deklaracija · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: 1917 in Ladja · Poglej več »
Lev Ponikvar
Lev Ponikvar, slovenski glasbenik, * 8. april 1917, Sora pri Medvodah, † 1993, Frankfurt.
Novo!!: 1917 in Lev Ponikvar · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: 1917 in London · Poglej več »
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Novo!!: 1917 in Majniška deklaracija (1917) · Poglej več »
Marija Breznik
Marija (Mimi) Breznik, slovenska zastopnica pravic slepih in slabovidnih, * 13. marec 1917, Ljubljana, Avstro-Ogrska; † 2. december 1979, Ljubljana, SFRJ.Pavlin L, Vertačnik V, Padežnik S. Od točkopisa do eBralca 100 let organiziranega delovanja slovenskih slepih in slabovidnih.
Novo!!: 1917 in Marija Breznik · Poglej več »
Mata Hari
Mata Hari (rojena kot Margaretha Geertruida Zelle), nizozemska kurtizana in dvojna vohunka, * 7. avgust 1876, Leeuwarden, Nizozemska, † 15. oktober 1917, Pariz, Francija.
Novo!!: 1917 in Mata Hari · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: 1917 in Milano · Poglej več »
Mir (družbeno stanje)
Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.
Novo!!: 1917 in Mir (družbeno stanje) · Poglej več »
Montréal
Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.
Novo!!: 1917 in Montréal · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: 1917 in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: 1917 in Neodvisnost · Poglej več »
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Novo!!: 1917 in Nevtralnost · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: 1917 in New York · Poglej več »
NHL
Nacionalna hokejska liga (kratica NHL) je profesionalna liga v hokeju na ledu, ki jo sestavlja 31 moštev iz Severne Amerike.
Novo!!: 1917 in NHL · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: 1917 in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: 1917 in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Novo!!: 1917 in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Novo!!: 1917 in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: 1917 in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: 1917 in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: 1917 in Okupacija · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: 1917 in Palestina (regija) · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: 1917 in Poljska · Poglej več »
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Novo!!: 1917 in Ponedeljek · Poglej več »
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Novo!!: 1917 in Predsednik vlade · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1917 in Prestopno leto · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: 1917 in Pristanišče · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 1917 in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pulitzerjeva nagrada
Pulitzerjeva zlata medalja. Pulitzerjeva nagrada je ameriška nagrada, ki šteje kot najvišje narodno priznanje za novinarski tisk, literarne dosežke ali skladateljstvo.
Novo!!: 1917 in Pulitzerjeva nagrada · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1917 in Rimske številke · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: 1917 in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: 1917 in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: 1917 in Sankt Peterburg · Poglej več »
Totalna vojna
Totálna vôjna je vojna, v kateri so uporabljena vsa sredstva za dosego končnega cilja; v taki vojni ne veljajo pravila in v nevarnosti napada so tudi civilni cilji.
Novo!!: 1917 in Totalna vojna · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: 1917 in Turčija · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: 1917 in Ukrajina · Poglej več »
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Novo!!: 1917 in Velesila · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: 1917 in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vohun
Vohún (obveščevalne službe raje uporabljajo izraze tájni agènt, operatívec, tájni sodélavec,...) je oseba, ki se ukvarja s prikritim (tajnim) zbiranjem obveščevalnih podatkov, ki bi koristili njegovi državi oziroma naročniku.
Novo!!: 1917 in Vohun · Poglej več »
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Novo!!: 1917 in Vojna · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: 1917 in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
William Thomas Tutte
William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.
Novo!!: 1917 in William Thomas Tutte · Poglej več »
Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi je mesto s približno 6.000 prebivalci v Sloveniji, ki leži vzdolž rečice/potoka Medija, ki se južno od mesta izliva v Savo, deloma pa tudi ob levem pritoku Medije, Kotredeščici.
Novo!!: 1917 in Zagorje ob Savi · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 1917 in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 1917 in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zsa Zsa Gabor
Zsa Zsa Gabor (pravo ime Sári Gábor), madžarsko-ameriška filmska in televizijska igralka, *6. februar 1917, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 18. december 2016, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike.
Novo!!: 1917 in Zsa Zsa Gabor · Poglej več »
1. januar
1.
Novo!!: 1917 in 1. januar · Poglej več »
10. januar
10.
Novo!!: 1917 in 10. januar · Poglej več »
13. junij
13.
Novo!!: 1917 in 13. junij · Poglej več »
14. maj
14.
Novo!!: 1917 in 14. maj · Poglej več »
15. april
15.
Novo!!: 1917 in 15. april · Poglej več »
15. november
15.
Novo!!: 1917 in 15. november · Poglej več »
15. oktober
15.
Novo!!: 1917 in 15. oktober · Poglej več »
16. december
16.
Novo!!: 1917 in 16. december · Poglej več »
16. januar
16.
Novo!!: 1917 in 16. januar · Poglej več »
16. julij
16.
Novo!!: 1917 in 16. julij · Poglej več »
16. november
16.
Novo!!: 1917 in 16. november · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: 1917 in 17. julij · Poglej več »
17. marec
17.
Novo!!: 1917 in 17. marec · Poglej več »
17. november
17.
Novo!!: 1917 in 17. november · Poglej več »
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 1917 in 1832 · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 1917 in 1835 · Poglej več »
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1917 in 1838 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 1917 in 1839 · Poglej več »
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1917 in 1840 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 1917 in 1846 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1917 in 1849 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 1917 in 1851 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1917 in 1858 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 1917 in 1876 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 1917 in 1883 · Poglej več »
19. januar
19.
Novo!!: 1917 in 19. januar · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1917 in 1979 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1917 in 1985 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1917 in 1993 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1917 in 1996 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1917 in 1998 · Poglej več »
2. januar
2.
Novo!!: 1917 in 2. januar · Poglej več »
2. november
2.
Novo!!: 1917 in 2. november · Poglej več »
20. avgust
20.
Novo!!: 1917 in 20. avgust · Poglej več »
20. julij
20.
Novo!!: 1917 in 20. julij · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1917 in 2002 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1917 in 2003 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: 1917 in 2008 · Poglej več »
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1917 in 2012 · Poglej več »
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1917 in 2016 · Poglej več »
21. avgust
21.
Novo!!: 1917 in 21. avgust · Poglej več »
21. december
21.
Novo!!: 1917 in 21. december · Poglej več »
22. november
22.
Novo!!: 1917 in 22. november · Poglej več »
23. februar
23.
Novo!!: 1917 in 23. februar · Poglej več »
23. maj
23.
Novo!!: 1917 in 23. maj · Poglej več »
25. april
25.
Novo!!: 1917 in 25. april · Poglej več »
25. oktober
25.
Novo!!: 1917 in 25. oktober · Poglej več »
26. november
26.
Novo!!: 1917 in 26. november · Poglej več »
26. oktober
26.
Novo!!: 1917 in 26. oktober · Poglej več »
26. september
26.
Novo!!: 1917 in 26. september · Poglej več »
28. julij
28.
Novo!!: 1917 in 28. julij · Poglej več »
3. avgust
3.
Novo!!: 1917 in 3. avgust · Poglej več »
30. maj
30.
Novo!!: 1917 in 30. maj · Poglej več »
30. marec
30.
Novo!!: 1917 in 30. marec · Poglej več »
31. januar
31.
Novo!!: 1917 in 31. januar · Poglej več »
4. junij
4.
Novo!!: 1917 in 4. junij · Poglej več »
5. januar
5.
Novo!!: 1917 in 5. januar · Poglej več »
6. april
6.
Novo!!: 1917 in 6. april · Poglej več »
6. december
6.
Novo!!: 1917 in 6. december · Poglej več »
6. februar
6.
Novo!!: 1917 in 6. februar · Poglej več »
6. marec
6.
Novo!!: 1917 in 6. marec · Poglej več »
7. avgust
7.
Novo!!: 1917 in 7. avgust · Poglej več »
7. november
7.
Novo!!: 1917 in 7. november · Poglej več »
8. april
8.
Novo!!: 1917 in 8. april · Poglej več »
8. februar
8.
Novo!!: 1917 in 8. februar · Poglej več »
8. marec
8.
Novo!!: 1917 in 8. marec · Poglej več »
9. januar
9.
Novo!!: 1917 in 9. januar · Poglej več »