Podobnosti med 1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Alzacija, Antwerpen, Avstralija, Avstro-Ogrska, Belgija, Božič, Bordeaux, Francija, General, Joseph Jacques Joffre, Liège, Nemško cesarstvo, Nevtralnost, Pariz, Pozicijska vojna, Prva bitka na Marni, Prva svetovna vojna, Reims, Rusija, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 15. junij, 17. december, 2. oktober, 25. avgust, 4. avgust, 4. oktober, 6. avgust, 7. avgust, 8. avgust, ..., 9. maj. Razširi indeks (1 več) »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
1914 in Alzacija · Alzacija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
1914 in Antwerpen · Antwerpen in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
1914 in Avstralija · Avstralija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
1914 in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
1914 in Belgija · Belgija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
1914 in Božič · Božič in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
1914 in Bordeaux · Bordeaux in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
1914 in Francija · Francija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
1914 in General · General in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Joseph Jacques Joffre
Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski general, maršal Francije in akademik katalonskega porekla, * 12. januar 1852, Rivesaltes, Roussillon, † 3. januar 1931, Pariz.
1914 in Joseph Jacques Joffre · Joseph Jacques Joffre in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
1914 in Liège · Liège in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
1914 in Nemško cesarstvo · Nemško cesarstvo in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
1914 in Nevtralnost · Nevtralnost in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
1914 in Pariz · Pariz in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Pozicijska vojna
jarkov v delu francoske regije Artois med I. svetovno vojno. Posneto 22. julija 1917. Pozicijska vojna je vojaški spopad, ki se bije iz utrjenih pozicij na bojnih črtah - frontah (kot so: Zahodna fronta, Vzhodna fronta, Soška ali Avstrijsko-italijanska fronta ter Balkanska in solunska fronta).
1914 in Pozicijska vojna · Pozicijska vojna in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Prva bitka na Marni
Prva bitka na Marni (znana tudi kot čudež na Marni) je bila bitka prve svetovne vojne, ki je potekala na zahodni fronti med 5.
1914 in Prva bitka na Marni · Prva bitka na Marni in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
1914 in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
1914 in Reims · Reims in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
1914 in Rusija · Rusija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
1914 in Združene države Amerike · Zahodna fronta (prva svetovna vojna) in Združene države Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
1914 in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Zahodna fronta (prva svetovna vojna) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
15. junij
15.
15. junij in 1914 · 15. junij in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
17. december
17.
17. december in 1914 · 17. december in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
2. oktober
2.
1914 in 2. oktober · 2. oktober in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
25. avgust
25.
1914 in 25. avgust · 25. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
4. avgust
4.
1914 in 4. avgust · 4. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
4. oktober
4.
1914 in 4. oktober · 4. oktober in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
6. avgust
6.
1914 in 6. avgust · 6. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
7. avgust
7.
1914 in 7. avgust · 7. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
8. avgust
8.
1914 in 8. avgust · 8. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
9. maj
9.
1914 in 9. maj · 9. maj in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj 1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med 1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Primerjava med 1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
1914 205 odnose, medtem ko je Zahodna fronta (prva svetovna vojna) 126. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 9.37% = 31 / (205 + 126).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med 1914 in Zahodna fronta (prva svetovna vojna). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: