190 Ismena in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 190 Ismena in Seznam astronomskih vsebin

190 Ismena vs. Seznam astronomskih vsebin

190 Ismena (mednarodno ime 190 Ismene) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Hilda. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

190 Ismena in Asteroid · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid tipa P

Asteroid tipa P je vrsta asteroidov, ki imajo nizek albedo (0,02 do 0,06) in rdečkast spekter brez značilnosti.

190 Ismena in Asteroid tipa P · Asteroid tipa P in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid tipa X

Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.

190 Ismena in Asteroid tipa X · Asteroid tipa X in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

190 Ismena in Asteroidni pas · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

190 Ismena in Astronom · Astronom in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

190 Ismena in Astronomska enota · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Christian Heinrich Friedrich Peters

Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.

190 Ismena in Christian Heinrich Friedrich Peters · Christian Heinrich Friedrich Peters in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

190 Ismena in Dan · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

190 Ismena in Družina asteroidov · Družina asteroidov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Družina Hilda

Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.

190 Ismena in Družina Hilda · Družina Hilda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

190 Ismena in Ekliptika · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

190 Ismena in Izsrednost tira · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

190 Ismena in Julijanski dan · Julijanski dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

190 Ismena in Julijansko leto · Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

190 Ismena in Ogljik · Ogljik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

190 Ismena in Poimenovanje astronomskih teles · Poimenovanje astronomskih teles in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

190 Ismena in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

190 Ismena in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

190 Ismena in Ura · Seznam astronomskih vsebin in Ura · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

190 Ismena in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda · Poglej več »