Hitreje kot brskalnik!
198 odnosi: Al Capone, Alžirija, Albert Einstein, Alexander Sutherland Neill, Andrej Rubljov, Anica Šinkovec, Anton Makovic, Arthur Miller, Augusto Pinochet, Avgust III. Poljski, Španija, Črna gora, Édouard Albert Roche, Babilon, Beneška republika, Bernarda Žarn, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bolgarija, Campoformijski mir, Che Guevara, Dan, Danilo Pokorn, Dunkerque, Eminem, Ferdo Godina, Ferenc Deák, Francija, Frédéric Chopin, Funt šterling, Giovanni Gronchi, Grad Ojstrica, Grčija, Gregorijanski koledar, Gustav Robert Kirchhoff, Hans Krása, Helena Javornik, Henri de Saint-Simon, Herman II. Celjski, Ingeborg Bachmann, Jacques Salomon Hadamard, Jakob Alešovec, Janez Svetokriški, János Hunyadi, Jeklo, Johann Nepomuk Hummel, Johannes Kepler, Joseph Bruce Ismay, Judje, Kačenosec (ozvezdje), Karel II., ..., Karl Kautsky, Kimi Räikkönen, Kir II., Kuba, Ladja, Leto, London, Louis Claude Cadet de Gassicourt, Maraton, Marjeta Marija Alakok, Mati Terezija, Miroslav Malovrh, Montgomery Clift, Murat II., Nemčija, Nobelova nagrada za mir, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Osončje, Ozvezdje, Papež Janez Pavel I., Pariz, Patent, Paul Isaac Bernays, Perzija, Planet, Potres, Prestopno leto, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Renato Verlič, Revščina, Rico Rodriguez, Rita Hayworth, San Francisco, Santiago Ramón y Cajal, Seznam praznikov z oznako Svetovni dan, Srbija, Supernova, Veronika Deseniška, Vladimir Aleksejevič Kornilov, Vojaška podmornica, Zapor, Združene države Amerike, 1034, 1064, 1253, 1277, 1303, 1306, 1346, 1360, 1425, 1428, 1448, 1604, 1647, 1662, 1683, 1690, 1696, 1714, 1731, 1750, 1757, 1760, 1778, 1783, 1797, 1799, 1803, 1806, 1810, 1817, 1819, 1820, 1821, 1824, 1825, 1828, 1833, 1835, 1837, 1842, 1849, 1851, 1852, 1854, 1855, 1859, 1861, 1862, 1865, 1869, 1876, 1882, 1883, 1884, 1886, 1887, 1888, 1889, 1898, 1899, 1901, 1910, 1912, 1914, 1915, 1918, 1919, 1920, 1922, 1924, 1925, 1926, 1931, 1933, 1934, 1935, 1937, 1938, 1941, 1942, 1944, 1956, 1960, 1961, 1963, 1966, 1972, 1973, 1976, 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1994, 1997, 1998, 2001, 2003, 2004, 2005, 2007, 2015, 6. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (148 več) »
Al Capone
Alphonse Gabriel (Al) Capone (italijansko Alfonso Capone), ameriški gangster italijanskega rodu, * 17. januar 1899, Brooklyn (New York), ZDA, † 25. januar 1947, Palm Beach, Florida.
Novo!!: 17. oktober in Al Capone · Poglej več »
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Novo!!: 17. oktober in Alžirija · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: 17. oktober in Albert Einstein · Poglej več »
Alexander Sutherland Neill
Alexander Sutherland Neill, škotski pedagog, * 17. oktober 1883, Forfar, Škotska, Združeno Kraljestvo, † 23. september 1973.
Novo!!: 17. oktober in Alexander Sutherland Neill · Poglej več »
Andrej Rubljov
A. Rubljev, Sveta Trojica (ikona) Andrej Rubljov (tudi Andrej Rublev) (rusko Андрей Рублёв), ruski menih in svetnik, glavni predstavnik staroruskega slikarstva, * okoli leta 1360, † 17. oktober 1428, Moskva.
Novo!!: 17. oktober in Andrej Rubljov · Poglej več »
Anica Šinkovec
Anica (Ančka) Šinkovec, slovenska ljubiteljska gledališka igralka, arhivarka, * 17. oktober, 1925, Trzin pri Domžalah, † 17. junij 2004, Ljubljana.
Novo!!: 17. oktober in Anica Šinkovec · Poglej več »
Anton Makovic
Anton Makovic, slovenski zdravnik porodničar in kirurg, * 11. januar 1750, Kostanjevica na Krki, † 17. oktober 1803, Idrija.
Novo!!: 17. oktober in Anton Makovic · Poglej več »
Arthur Miller
Arthur Asher Miller, ameriški dramatik, * 17. oktober 1915, New York, New York, ZDA, † 11. februar 2005, Roxbury, Connecticut.
Novo!!: 17. oktober in Arthur Miller · Poglej več »
Augusto Pinochet
Augusto José Ramón Pinochet Ugarte, čilenski general, državnik in diktator, * 25. november 1915, Valparaíso, Čile, † 10. december 2006, Santiago de Chile.
Novo!!: 17. oktober in Augusto Pinochet · Poglej več »
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Novo!!: 17. oktober in Avgust III. Poljski · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: 17. oktober in Španija · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: 17. oktober in Črna gora · Poglej več »
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Novo!!: 17. oktober in Édouard Albert Roche · Poglej več »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: 17. oktober in Babilon · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: 17. oktober in Beneška republika · Poglej več »
Bernarda Žarn
Bernarda Žarn (poznana tudi pod vzdevkom Berni), slovenska TV voditeljica, * 17. oktober 1976, Novo mesto Dolga leta ustvarja na RTV Slovenija, predvsem v razvedrilnem programu.
Novo!!: 17. oktober in Bernarda Žarn · Poglej več »
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Novo!!: 17. oktober in Bitka na Kosovskem polju (1448) · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 17. oktober in Bolgarija · Poglej več »
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Novo!!: 17. oktober in Campoformijski mir · Poglej več »
Che Guevara
Ernesto »Che« Guevara, revolucionar argentinskega rodu, * 14. junij 1928, Rosario, Argentina, † 9. oktober 1967, La Higuera (Igueras), Santa Cruz, Bolivija.
Novo!!: 17. oktober in Che Guevara · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 17. oktober in Dan · Poglej več »
Danilo Pokorn
Danilo Pokorn (30. 8. 1924 (Celje) - 17. 10. 2003 (Ljubljana)) je bil slovenski pravnik in muzikolog.
Novo!!: 17. oktober in Danilo Pokorn · Poglej več »
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Novo!!: 17. oktober in Dunkerque · Poglej več »
Eminem
Eminem (rojstno ime Marshall Bruce Mathers III, znan tudi kot Slim Shady), ameriški raper, * 17. oktober 1972, St. Joseph, Misuri, ZDA.
Novo!!: 17. oktober in Eminem · Poglej več »
Ferdo Godina
Ferdo Godina (roj. Godina Nándor), slovenski književnik in urednik, * 17. oktober 1912, Dolnja Bistrica, † 14. julij 1994, Ljubljana.
Novo!!: 17. oktober in Ferdo Godina · Poglej več »
Ferenc Deák
Ferenc Deák, madžarski general, * 1897, † 1949.
Novo!!: 17. oktober in Ferenc Deák · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 17. oktober in Francija · Poglej več »
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17. oktober 1849, Pariz, Francija.
Novo!!: 17. oktober in Frédéric Chopin · Poglej več »
Funt šterling
20 GBP. Funt šterling (angleško Pound sterling) je uradna valuta Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: 17. oktober in Funt šterling · Poglej več »
Giovanni Gronchi
Giovanni Gronchi, italijanski književnik, filozof, častnik, pedagog in politik, * 10. september 1887, Pontedera, Toskana, † 17. oktober 1978, Rim, Lacij.
Novo!!: 17. oktober in Giovanni Gronchi · Poglej več »
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Novo!!: 17. oktober in Grad Ojstrica · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 17. oktober in Grčija · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 17. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Novo!!: 17. oktober in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »
Hans Krása
Hans Krása, češki skladatelj, * 30. november 1899, Praga, † 17. oktober 1944, Auschwitz.
Novo!!: 17. oktober in Hans Krása · Poglej več »
Helena Javornik
Helena Javornik, slovenska atletinja, * 26. marec 1966, Celje.
Novo!!: 17. oktober in Helena Javornik · Poglej več »
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Novo!!: 17. oktober in Henri de Saint-Simon · Poglej več »
Herman II. Celjski
Herman II.
Novo!!: 17. oktober in Herman II. Celjski · Poglej več »
Ingeborg Bachmann
Ingeborg Bachman, znana tudi pod psevdonimom Ruth Keller, avstrijska pisateljica in pesnica, * 25. junij 1926, Celovec, Avstrija, † 17. oktober 1973, Rim, Italija.
Novo!!: 17. oktober in Ingeborg Bachmann · Poglej več »
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Novo!!: 17. oktober in Jacques Salomon Hadamard · Poglej več »
Jakob Alešovec
Jakob Alešovec, slovenski pisatelj, dramatik, satirik in novinar, * 24. julij 1842, Skaručna, † 17. oktober 1901, Ljubljana.
Novo!!: 17. oktober in Jakob Alešovec · Poglej več »
Janez Svetokriški
Janez Svetokriški (pravo ime Tobija Lionelli), slovenski baročni pridigar in pisec, * 22.
Novo!!: 17. oktober in Janez Svetokriški · Poglej več »
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11. avgust 1456, Zemun / Zimonyi). János Hunyadi je bil transilvanski plemič, izvrsten vojskovodja, eden od najpomembnejših osebnosti 15. stoletja. Bil je oče Matije Korvina in Ladislava Hunyadija znanega bojevnika proti Turkom in morilca zadnjega Celjskega grofa Ulrika II. Leta 1437 je vodil vojaško odpravo proti husitom na Češkem, za kar je bil nagrajen z imenovanjem za bana Severina. Od leta 1441 je bil transilvanski vojvoda, temišvarski župan in beograjski poveljnik (kapitan). Med letoma 1446 in 1452 je bil ogrski palatin.
Novo!!: 17. oktober in János Hunyadi · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: 17. oktober in Jeklo · Poglej več »
Johann Nepomuk Hummel
Johann Nepomuk Hummel, avstrijski skladatelj in pianist, * 14. november 1778, Preßburg (danes Bratislava), Avstro-Ogrska, † 17. oktober 1837, Weimar.
Novo!!: 17. oktober in Johann Nepomuk Hummel · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: 17. oktober in Johannes Kepler · Poglej več »
Joseph Bruce Ismay
Joseph Bruce Ismay, britanski poslovnež * 12. december 1862 Crosby, Lanchasire, Anglija † 17. oktober 1937 Mayfair, London, Anglija.
Novo!!: 17. oktober in Joseph Bruce Ismay · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: 17. oktober in Judje · Poglej več »
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: 17. oktober in Kačenosec (ozvezdje) · Poglej več »
Karel II.
Karel II. je lahko.
Novo!!: 17. oktober in Karel II. · Poglej več »
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: 17. oktober in Karl Kautsky · Poglej več »
Kimi Räikkönen
Kimi-Matias Räikkönen, (finsko: ), finski dirkač Formule 1, * 17. oktober 1979, Espoo, Finska.
Novo!!: 17. oktober in Kimi Räikkönen · Poglej več »
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Novo!!: 17. oktober in Kir II. · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 17. oktober in Kuba · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: 17. oktober in Ladja · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 17. oktober in Leto · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: 17. oktober in London · Poglej več »
Louis Claude Cadet de Gassicourt
Louis Claude Cadet de Gassicourt je bil francoski kemik in farmacevt, ki je sintetiziral prvo organokovinsko spojino, zato se nanj gleda kot na očeta organokovinske kemije, * 24. julij 1731, Pariz, Francija, † 17. oktober 1799 Pariz, Francija.
Novo!!: 17. oktober in Louis Claude Cadet de Gassicourt · Poglej več »
Maraton
Nosilka svetovnega rekorda leta 2003 v maratonu v ženski kategoriji Paula Radcliffe Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina.
Novo!!: 17. oktober in Maraton · Poglej več »
Marjeta Marija Alakok
Sveta Marjeta Marija Alakok, pripadnica ženskega reda sester vizitatintk (Marguerite-Marie Alacoque) (1647-1690), je bila francoska rimokatoliška redovnica in mistikinja, ki je bila prva resnejša pobudnica čaščenja presvetega Srca Jezusovega.
Novo!!: 17. oktober in Marjeta Marija Alakok · Poglej več »
Mati Terezija
Mati Terezija, tudi Mati Tereza in sveta Terezija iz Kalkute, rojena kot Anjezë Gonxhe Bojaxhiu, albanska redovnica, ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni ter svetnica, * 26. avgust 1910, Skopje, Otomanski imperij (danes Severna Makedonija) † 5. september 1997, Kalkuta, Indija.
Novo!!: 17. oktober in Mati Terezija · Poglej več »
Miroslav Malovrh
Miroslav Malovrh, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, časnikar in urednik, * 17. oktober 1861, Ljubljana, † 7. marec 1922, Ljubljana.
Novo!!: 17. oktober in Miroslav Malovrh · Poglej več »
Montgomery Clift
Edward Montgomery Clift, bolj poznan samo kot Montgomery Clift, ameriški filmski igralec, * 17. oktober, 1920, Omaha, Nebraska, ZDA, † 23. julij, 1966, New York.
Novo!!: 17. oktober in Montgomery Clift · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: 17. oktober in Murat II. · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 17. oktober in Nemčija · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: 17. oktober in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Novo!!: 17. oktober in Organizacija združenih narodov · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: 17. oktober in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: 17. oktober in Osončje · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: 17. oktober in Ozvezdje · Poglej več »
Papež Janez Pavel I.
Janez Pavel I., rojstno ime Albino Luciani, * 17. oktober 1912, Canale d'Agordo, Italija, † 28. september 1978, Apostolska palača, Vatikan.
Novo!!: 17. oktober in Papež Janez Pavel I. · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: 17. oktober in Pariz · Poglej več »
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Novo!!: 17. oktober in Patent · Poglej več »
Paul Isaac Bernays
Paul Isaac Bernays, švicarski matematik in logik, * 17. oktober 1888, London, Anglija, † 18. september 1977, Zürich, Švica.
Novo!!: 17. oktober in Paul Isaac Bernays · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: 17. oktober in Perzija · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: 17. oktober in Planet · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: 17. oktober in Potres · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 17. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Novo!!: 17. oktober in Prva balkanska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 17. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Renato Verlič
Renato Verlič, slovenski glasbenik in kitarist, * 17. oktober 1942, Trstenik.
Novo!!: 17. oktober in Renato Verlič · Poglej več »
Revščina
Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.
Novo!!: 17. oktober in Revščina · Poglej več »
Rico Rodriguez
Rico Rodriguez (pravo ime Emmanuel Rodriguez), jamajški pozavnist in skladatelj, * 17. oktober 1934, Kingston, Jamajka, † 4. september 2015, London, Združeno kraljestvo Rico, poznan tudi pod vzdevkoma Reco in El Reco, je bil eden ključnih akterjev prvega ska vala, kjer je ob boku izvajalcev, kot so Prince Buster, The Skatalites in Byron Lee & the Dragonaires pomagal definirati takrat novonastalo zvrst ter omogočil njeno priljubljenost in razvoj v ZDA ter predvsem v Združenem kraljestvu.
Novo!!: 17. oktober in Rico Rodriguez · Poglej več »
Rita Hayworth
Rita Hayworth (kot Margarita Carmen Cansino), ameriška filmski igralka, * 17. oktober 1918, † 14. maj 1987.
Novo!!: 17. oktober in Rita Hayworth · Poglej več »
San Francisco
Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.
Novo!!: 17. oktober in San Francisco · Poglej več »
Santiago Ramón y Cajal
Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.
Novo!!: 17. oktober in Santiago Ramón y Cajal · Poglej več »
Seznam praznikov z oznako Svetovni dan
Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje.
Novo!!: 17. oktober in Seznam praznikov z oznako Svetovni dan · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: 17. oktober in Srbija · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: 17. oktober in Supernova · Poglej več »
Veronika Deseniška
Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.
Novo!!: 17. oktober in Veronika Deseniška · Poglej več »
Vladimir Aleksejevič Kornilov
Vladimir Aleksejevič Kornilov (Влади́мир Алексе́евич Корни́лов), ruski mornariški častnik, * 13. februar 1806, Rjasnja, Tverska gubernija, † 17. oktober 1854, Sevastopol, Ruski imperij.
Novo!!: 17. oktober in Vladimir Aleksejevič Kornilov · Poglej več »
Vojaška podmornica
Kategorija:Predlogi za brisanje Vojaške podmornice so vse podmornice, ki so oborožene in/ali so uporabljene v vojaške oz.
Novo!!: 17. oktober in Vojaška podmornica · Poglej več »
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Novo!!: 17. oktober in Zapor · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 17. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »
1034
1034 (MXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1034 · Poglej več »
1064
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1064 · Poglej več »
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1253 · Poglej več »
1277
1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1277 · Poglej več »
1303
1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1303 · Poglej več »
1306
1306 (MCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1306 · Poglej več »
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1346 · Poglej več »
1360
1360 (MCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1360 · Poglej več »
1425
1425 (MCDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1425 · Poglej več »
1428
1428 (MCDXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1428 · Poglej več »
1448
1448 (MCDXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1448 · Poglej več »
1604
1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1604 · Poglej več »
1647
1647 (MDCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1647 · Poglej več »
1662
1662 (MDCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1662 · Poglej več »
1683
1683 (MDCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1683 · Poglej več »
1690
1690 (MDCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1690 · Poglej več »
1696
1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1696 · Poglej več »
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1714 · Poglej več »
1731
1731 (MDCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1731 · Poglej več »
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1750 · Poglej več »
1757
1757 (MDCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1757 · Poglej več »
1760
1760 (MDCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1760 · Poglej več »
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1778 · Poglej več »
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1783 · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1797 · Poglej več »
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1799 · Poglej več »
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1803 · Poglej več »
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1806 · Poglej več »
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1810 · Poglej več »
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1817 · Poglej več »
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1819 · Poglej več »
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1820 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1821 · Poglej več »
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1824 · Poglej več »
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1825 · Poglej več »
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1828 · Poglej več »
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1833 · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1835 · Poglej več »
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1837 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1842 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1849 · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1851 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1852 · Poglej več »
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1854 · Poglej več »
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1855 · Poglej več »
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1859 · Poglej več »
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1861 · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1862 · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1865 · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1869 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1876 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1882 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1883 · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1884 · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1886 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1887 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1888 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1889 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1898 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1899 · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1901 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1912 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1914 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1915 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1919 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1922 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1925 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1926 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1931 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1933 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1934 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1935 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1937 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1938 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1941 · Poglej več »
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1942 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1944 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1956 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. oktober in 1960 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1961 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1963 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1966 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. oktober in 1972 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1973 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1976 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1977 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1978 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 1979 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1987 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. oktober in 1989 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 1994 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 1997 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 1998 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. oktober in 2001 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. oktober in 2003 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 2004 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. oktober in 2005 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 17. oktober in 2007 · Poglej več »
2015
2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. oktober in 2015 · Poglej več »
6. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.
Novo!!: 17. oktober in 6. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
