Hitreje kot brskalnik!
208 odnosi: Afera Watergate, Alexander Gottlieb Baumgarten, Ameriški staroselci, Anica Šinkovec, Anton Foerster, Astronom, Švedska, Babilonija, Berlin, Betlehem, Bogomir Špiletič, Boleslav I. Poljski, César-François Cassini de Thury, Charles Gounod, Claude Louis Hector de Villars, Cornwall, Dan, Danska, Dean Martin, Demokracija, Demokratska stranka (ZDA), Država, Eddy Merckx, Estonija, Evangelij po Mateju, Filadelfija, Pensilvanija, Franc Šturm, Gregorijanski koledar, Heinz Guderian, Henrik VII. Angleški, Herbert Hoover, Igor Stravinski, Islandija, Ivan I. Albert, Iztok Čop, Jan III. Sobieski, Joseph Addison, Jupiter, Kalif, Kalmarska unija, Karel XII. Švedski, Kip svobode, Konjunkcija, Konvencija, Koran, Kralj, Krona, Latvija, Leto, Litva, ..., Ljudska republika Kitajska, Madžarska, Margareta I. Danska, Matej Mugerli, Maurits Cornelis Escher, Medina, Michael Gross (plavalec), Mjanmar, Nemčija, Neodvisnost, New York, Nori konj, Norveška, Papež Adeodat II., Paulina Rubio, Philippe Pétain, Pleme, Predsednik, Premirje, Prestopno leto, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Puščava, Québec, Republika, Republikanska stranka (ZDA), Roald Amundsen, Roberto Calvi, Sebastian Kneipp, Slavko Osterc, Sovjetska zveza, Sovjetske oborožene sile, Sporazum Tito-Šubašić, Stavka, Suji, Sveti trije kralji, Thomas Kuhn, Tigran Petrosjan, Velika Britanija, Venera, Vida Juvan, Viktor Nekrasov, Viljem Švedski, Vis, Vodikova bomba, Washington, D.C., William Crookes, William Parsons Rosse, Združene države Amerike, 1025, 1031, 1049, 1052, 1091, 1094, 1239, 1301, 1307, 1361, 1397, 1459, 1497, 1501, 1571, 1608, 1611, 1629, 1641, 1653, 1672, 1673, 1678, 1682, 1696, 1714, 1718, 1719, 1734, 1762, 1776, 1784, 1800, 1810, 1811, 1818, 1821, 1830, 1832, 1833, 1837, 1856, 1867, 1873, 1876, 1879, 1881, 1882, 1884, 1885, 1888, 1893, 1895, 1897, 1898, 1900, 1903, 1905, 1907, 1911, 1912, 1914, 1917, 1918, 1919, 1920, 1922, 1925, 1926, 1929, 1930, 1940, 1941, 1943, 1944, 1945, 1947, 1953, 1954, 1957, 1958, 1961, 1964, 1965, 1967, 1971, 1972, 1977, 1978, 1980, 1981, 1982, 1984, 1987, 1991, 1993, 1995, 1996, 1998, 2 pr. n. št., 2004, 2013, 2020, 580, 621, 656, 676, 966, 992. Razširi indeks (158 več) »
Afera Watergate
Poslovni kompleks Watergate, kjer se je zgodil vlom Afera Watergate je bil eden najhujših političnih škandalov v ameriški zgodovini, ki ga je sprožilo prijetje petih oseb, ki so vlomile v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke v poslovni stavbi Watergate v Washingtonu, 17.
Novo!!: 17. junij in Afera Watergate · Poglej več »
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Novo!!: 17. junij in Alexander Gottlieb Baumgarten · Poglej več »
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Novo!!: 17. junij in Ameriški staroselci · Poglej več »
Anica Šinkovec
Anica (Ančka) Šinkovec, slovenska ljubiteljska gledališka igralka, arhivarka, * 17. oktober, 1925, Trzin pri Domžalah, † 17. junij 2004, Ljubljana.
Novo!!: 17. junij in Anica Šinkovec · Poglej več »
Anton Foerster
Anton Foerster (Förster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. Junij 1926, Novo mesto, Slovenija.
Novo!!: 17. junij in Anton Foerster · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: 17. junij in Astronom · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: 17. junij in Švedska · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: 17. junij in Babilonija · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: 17. junij in Berlin · Poglej več »
Betlehem
Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja bazilike Kristusovega rojstva Betlehem (hebrejsko.
Novo!!: 17. junij in Betlehem · Poglej več »
Bogomir Špiletič
Bogomir Špiletič, slovenski ekonomist in politik, * 1. november 1961 † 17. junij 2013.
Novo!!: 17. junij in Bogomir Špiletič · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: 17. junij in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
César-François Cassini de Thury
César-François Cassini de Thury III., francoski astronom in geograf, * 17. junij 1714, Thury pri Clermontu, Oise, Francija, † 4. september 1784, Pariz, Francija.
Novo!!: 17. junij in César-François Cassini de Thury · Poglej več »
Charles Gounod
Charles-François Gounod, francoski skladatelj, * 17. junij 1818, Pariz, † 18. oktober 1893, Saint-Cloud.
Novo!!: 17. junij in Charles Gounod · Poglej več »
Claude Louis Hector de Villars
Claude Louis Hector de Villars, francoski maršal, * 8. maj 1653, Moulins, † 17. junij 1734, Torino.
Novo!!: 17. junij in Claude Louis Hector de Villars · Poglej več »
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Novo!!: 17. junij in Cornwall · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 17. junij in Dan · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: 17. junij in Danska · Poglej več »
Dean Martin
Dean Martin (pravo ime Dino Paul Crocetti), ameriški pevec in filmski igralec, * 7. junij 1917, Steubenville, Ohio, † 25. december 1995, Beverly Hills, Kalifornija.
Novo!!: 17. junij in Dean Martin · Poglej več »
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Novo!!: 17. junij in Demokracija · Poglej več »
Demokratska stranka (ZDA)
Logotip stranke Demokratska stranka (Democratic Party) je ena od dveh glavnih političnih strank v ZDA.
Novo!!: 17. junij in Demokratska stranka (ZDA) · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: 17. junij in Država · Poglej več »
Eddy Merckx
Baron Eddy Merckx (rojen kot Edouard Louis Joseph Merckx), belgijski plemič in kolesar, * 17. junij 1945, Meensel-Kiezegem, Belgija.
Novo!!: 17. junij in Eddy Merckx · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: 17. junij in Estonija · Poglej več »
Evangelij po Mateju
Evangelij po Mateju naj bi napisal apostol Matej, cestninar v Kafarnaumu, vendar ni nikjer o tem nič zapisanega, niti v evangeliju niti drugod v Novi Zavezi.
Novo!!: 17. junij in Evangelij po Mateju · Poglej več »
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Novo!!: 17. junij in Filadelfija, Pensilvanija · Poglej več »
Franc Šturm
Franc Šturm (tudi Sturm), slovenski jezikoslovec, romanist, kritik, prevajalec, * 28. januar 1881 Dolnja Košana, † 31. marec 1944, (?).
Novo!!: 17. junij in Franc Šturm · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 17. junij in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Heinz Guderian
Heinz Wilhelm Guderian, nemški general, vojni teoretik in taktik, * 17. junij 1888, Kulm, Zahodna Prusija, † 14. maj 1954, Schwangau, Allgäu.
Novo!!: 17. junij in Heinz Guderian · Poglej več »
Henrik VII. Angleški
Henrik VII., kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.
Novo!!: 17. junij in Henrik VII. Angleški · Poglej več »
Herbert Hoover
Herbert Clark Hoover, ameriški inženir in politik, * 10. avgust 1874, West Branch, Iowa, † 20. oktober 1964, New York, New York.
Novo!!: 17. junij in Herbert Hoover · Poglej več »
Igor Stravinski
Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.
Novo!!: 17. junij in Igor Stravinski · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: 17. junij in Islandija · Poglej več »
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Novo!!: 17. junij in Ivan I. Albert · Poglej več »
Iztok Čop
Iztok Čop, slovenski veslač in športni funkcionar, * 17. junij 1972, Kranj Velja za najuspešnejšega slovenskega veslača.
Novo!!: 17. junij in Iztok Čop · Poglej več »
Jan III. Sobieski
Jan III.
Novo!!: 17. junij in Jan III. Sobieski · Poglej več »
Joseph Addison
Joseph Addison, angleški esejist, kritik, pesnik in dramatik, * 1. maj 1672, † 17. junij 1719, London.
Novo!!: 17. junij in Joseph Addison · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: 17. junij in Jupiter · Poglej več »
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Novo!!: 17. junij in Kalif · Poglej več »
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Novo!!: 17. junij in Kalmarska unija · Poglej več »
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Novo!!: 17. junij in Karel XII. Švedski · Poglej več »
Kip svobode
Kip svobode (angleško Statue of Liberty; s polnim imenom Liberty Enlightening the World, francosko La Liberté éclairant le monde, slovensko Svoboda razsvetljuje svet) je ameriški spomenik, kolosalna neoklasicistična skulptura, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija.
Novo!!: 17. junij in Kip svobode · Poglej več »
Konjunkcija
Konjunkcija ima več pomenov v različnih vedah.
Novo!!: 17. junij in Konjunkcija · Poglej več »
Konvencija
Konvencija je nabor dogovorjenih, določenih ali splošno sprejetih standardov, družbenih norm ali drugih kriterijev, pogosto v obliki običaja.
Novo!!: 17. junij in Konvencija · Poglej več »
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Novo!!: 17. junij in Koran · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: 17. junij in Kralj · Poglej več »
Krona
Krona ima več pomenov.
Novo!!: 17. junij in Krona · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: 17. junij in Latvija · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 17. junij in Leto · Poglej več »
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Novo!!: 17. junij in Litva · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: 17. junij in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: 17. junij in Madžarska · Poglej več »
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Novo!!: 17. junij in Margareta I. Danska · Poglej več »
Matej Mugerli
Matej Mugerli, slovenski kolesar, * 17. junij 1981, Šempeter pri Gorici.
Novo!!: 17. junij in Matej Mugerli · Poglej več »
Maurits Cornelis Escher
Escherjev muzej v Haagu Puzzle Escherjeve slike (podrobnost) Maurits Cornelis Escher (bolj poznan kot M. C. Escher), nizozemski grafik, rezbar, litograf, * 17. junij 1898, Leeuwarden, † 27. marec 1972, Hilversum, Nizozemska.
Novo!!: 17. junij in Maurits Cornelis Escher · Poglej več »
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: 17. junij in Medina · Poglej več »
Michael Gross (plavalec)
Michael Gross, nemški plavalec, * 17. junij 1964, Frankfurt ob Majni.
Novo!!: 17. junij in Michael Gross (plavalec) · Poglej več »
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Novo!!: 17. junij in Mjanmar · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 17. junij in Nemčija · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: 17. junij in Neodvisnost · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: 17. junij in New York · Poglej več »
Nori konj
Nori konj (angleško Crazy Horse, dakotsko Tasunka witko - »njegov konj je ponorel«), indijanski poglavar, * okoli 1840, Bear Butte, Južna Dakota, ZDA, † 5. september 1877, Fort Robinson, Nebraska, ZDA.
Novo!!: 17. junij in Nori konj · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: 17. junij in Norveška · Poglej več »
Papež Adeodat II.
Papež Adeodat II. tudi Deusdedit II.
Novo!!: 17. junij in Papež Adeodat II. · Poglej več »
Paulina Rubio
Paulina Suana Rubio Dosamantes, bolj poznana kot Paulina Rubio, mehiška igralka in pevka, * 17. junij 1971, Ciudad de México, Mehika.
Novo!!: 17. junij in Paulina Rubio · Poglej več »
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Novo!!: 17. junij in Philippe Pétain · Poglej več »
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Novo!!: 17. junij in Pleme · Poglej več »
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Novo!!: 17. junij in Predsednik · Poglej več »
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Novo!!: 17. junij in Premirje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 17. junij in Prestopno leto · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: 17. junij in Pristanišče · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 17. junij in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: 17. junij in Puščava · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: 17. junij in Québec · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: 17. junij in Republika · Poglej več »
Republikanska stranka (ZDA)
ameriške zastave, simbol stranke Republikanska stranka (Republican Party, tudi Grand Old Party ali GOP) je ena od dveh glavnih političnih strank v Združenih državah Amerike.
Novo!!: 17. junij in Republikanska stranka (ZDA) · Poglej več »
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Novo!!: 17. junij in Roald Amundsen · Poglej več »
Roberto Calvi
Roberto Calvi, italijanski bankir in prostozidar, * 13. april 1920, Milano, † 17. junij 1982, London.
Novo!!: 17. junij in Roberto Calvi · Poglej več »
Sebastian Kneipp
Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, * 17. maj 1821, Stephansried (Nemčija), † 17. junij 1897, Wörishofen (Nemčija).
Novo!!: 17. junij in Sebastian Kneipp · Poglej več »
Slavko Osterc
Slavko Osterc, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, * 17. junij 1895, Veržej, † 23. maj 1941, Ljubljana.
Novo!!: 17. junij in Slavko Osterc · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: 17. junij in Sovjetska zveza · Poglej več »
Sovjetske oborožene sile
znamke, izdane od 50-letnici Sovjetskih oboroženih sil, leta 1968 Sovjetske oborožene sile (tudi Oborožene sile Zveze sovjetskih socialističnih republik in Oborožene sile Sovjetske zveze; Вооружённые Силы Союза СоветскихСоциалистическихРеспублик in Вооружённые Силы Советского Союза) so bile oborožene sile Ruske sovjetske federativne socialistične republike (1917-22) in Sovjetske zveze (1922-91).
Novo!!: 17. junij in Sovjetske oborožene sile · Poglej več »
Sporazum Tito-Šubašić
Sporazum Tito-Šubašić je bila pogodba med Jugoslovanskimi partizani, odporniškim gibanjem v okupirani Jugoslaviji pod vodstvom Komunistične partije, in Jugoslovansko vlado v izgnanstvu, ki so jo sestavljali politiki predvojne Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: 17. junij in Sporazum Tito-Šubašić · Poglej več »
Stavka
Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stavka je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.
Novo!!: 17. junij in Stavka · Poglej več »
Suji
Fotografija »Sedečega bika«, poslednega velikega poglavarja Sujev Suji ali Sjuji (Oceti Šakowin) so bili eno najbolj znanih plemen severno-ameriških Indijancev.
Novo!!: 17. junij in Suji · Poglej več »
Sveti trije kralji
Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.
Novo!!: 17. junij in Sveti trije kralji · Poglej več »
Thomas Kuhn
Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.
Novo!!: 17. junij in Thomas Kuhn · Poglej več »
Tigran Petrosjan
Tigran Vartanovič Petrosjan, armenski šahist, nekdanji svetovni prvak v šahu, * 17. junij 1929, Tbilisi, Gruzija, takrat Sovjetska zveza, † 13. avgust 1984, Moskva, Rusija, takrat Sovjetska zveza.
Novo!!: 17. junij in Tigran Petrosjan · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: 17. junij in Velika Britanija · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: 17. junij in Venera · Poglej več »
Vida Juvan
Vida Juvan (Vida Jan–Juvanova), slovenska gledališka igralka in pedagoginja, * 17. junij 1905, Ljubljana, † 4. oktober 1998, Ljubljana.
Novo!!: 17. junij in Vida Juvan · Poglej več »
Viktor Nekrasov
Viktor Platonovič Nekrasov (Виктор Платонович Некрасов), sovjetski pisatelj, novinar in urednik, * 17. junij 1911, Kijev, † 3. september 1987, Pariz.
Novo!!: 17. junij in Viktor Nekrasov · Poglej več »
Viljem Švedski
Princ Karl Viljem Ludvig Švedski in Norveški, vojvoda Södermanlandski, * 17. junij 1884, palača Tullgarn, Švedska, † 5. junij 1965, palača Stenhammar, Švedska.
Novo!!: 17. junij in Viljem Švedski · Poglej več »
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Novo!!: 17. junij in Vis · Poglej več »
Vodikova bomba
Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.
Novo!!: 17. junij in Vodikova bomba · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: 17. junij in Washington, D.C. · Poglej več »
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Novo!!: 17. junij in William Crookes · Poglej več »
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Novo!!: 17. junij in William Parsons Rosse · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 17. junij in Združene države Amerike · Poglej več »
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1025 · Poglej več »
1031
1031 (MXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1031 · Poglej več »
1049
1049 (MXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1049 · Poglej več »
1052
1052 (MLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1052 · Poglej več »
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1091 · Poglej več »
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1094 · Poglej več »
1239
1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1239 · Poglej več »
1301
1301 (MCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1301 · Poglej več »
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1307 · Poglej več »
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1361 · Poglej več »
1397
1397 (MCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1397 · Poglej več »
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1459 · Poglej več »
1497
1497 (MCDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1497 · Poglej več »
1501
1501 (MDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1501 · Poglej več »
1571
1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1571 · Poglej več »
1608
1608 (MDCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1608 · Poglej več »
1611
1611 (MDCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1611 · Poglej več »
1629
1629 (MDCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1629 · Poglej več »
1641
1641 (MDCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1641 · Poglej več »
1653
1653 (MDCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1653 · Poglej več »
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1672 · Poglej več »
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1673 · Poglej več »
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1678 · Poglej več »
1682
1682 (MDCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1682 · Poglej več »
1696
1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1696 · Poglej več »
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1714 · Poglej več »
1718
1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1718 · Poglej več »
1719
1719 (MDCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1719 · Poglej več »
1734
1734 (MDCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1734 · Poglej več »
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1762 · Poglej več »
1776
1776 (MDCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1776 · Poglej več »
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1784 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1800 · Poglej več »
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1810 · Poglej več »
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1811 · Poglej več »
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1818 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1821 · Poglej več »
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1830 · Poglej več »
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1832 · Poglej več »
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1833 · Poglej več »
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1837 · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1856 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1867 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1873 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1876 · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1879 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1881 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1882 · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1884 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 17. junij in 1885 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1888 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 17. junij in 1893 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1895 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1897 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1898 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1900 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1903 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1905 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1907 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1911 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1912 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1914 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1919 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1922 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1925 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1926 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1929 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1930 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1940 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1941 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1943 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1947 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1953 · Poglej več »
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1954 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1957 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1958 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1961 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 1964 · Poglej več »
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1965 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1967 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1971 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1972 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 17. junij in 1977 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1978 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1980 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1981 · Poglej več »
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1982 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1984 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1987 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 1991 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 1993 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 17. junij in 1995 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 1996 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 1998 · Poglej več »
2 pr. n. št.
2 pr.
Novo!!: 17. junij in 2 pr. n. št. · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 2004 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 2013 · Poglej več »
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 17. junij in 2020 · Poglej več »
580
580 (DLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 580 · Poglej več »
621
621 (DCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 17. junij in 621 · Poglej več »
656
656 (DCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 656 · Poglej več »
676
676 (DCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 17. junij in 676 · Poglej več »
966
966 (CMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 17. junij in 966 · Poglej več »
992
992 (CMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 17. junij in 992 · Poglej več »
