Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Trdnjava

Index Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

101 odnosi: Albrecht Dürer, Ancona, Angleška državljanska vojna, Antonio da Sangallo starejši, Arhitekt, Artilerija, Bastijon, Beneška republika, Berlin, Boulogne-sur-Mer, Bovec, Breda, Nizozemska, Bristol, Calais, Charles de Gaulle, Chester, Citadela, Civita Castellana, Dover, Dresden, Dunaj, Dunajski kongres, Elizabeta I. Angleška, Firence, Fortifikacija, Francoske verske vojne, Friderik II. Veliki, Friderik Viljem III. Pruski, Giuliano da Sangallo, Glasija, Grad, Grenoble, Haarlem, Habsburžani, Henrik VIII. Angleški, Hugenoti, Ingolstadt, Kanalska dolina, Karel IX. Francoski, Karel V. Habsburški, Kazemata, Köln, Kurtina, La Rochelle, Lazare Nicolas Marguerite Carnot, Leon Battista Alberti, London, Luksemburg, Maginotova linija, Mannheim, ..., Marc René de Montalembert, Marija I. Angleška, München, Meja (razločitev), Meuse, Montreuil, Pas-de-Calais, Mušketa, Niccolo Fontana Tartaglia, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Normandija, Obala, Obrambni jarek, Obzidje, Ofenziva, Oxford, Palača, Papež Aleksander VI., Pariz, Pehota, Petkotnik, Plymouth, Predel, Prusija, Prva svetovna vojna, Revelin, Rodbina Nassau-Dillenburg, Rondel (fortifikacija), Samostan, Sébastien Le Prestre de Vauban, Seznam trdnjav v Sloveniji, Siena, Simon Stevin, Slovenija, Smodnik, Soška fronta, Tabor (utrdba), Torino, Toulon, Trdnjava Bovške Kluže, Trdnjava Ehrenbreitstein, Trdnjavska cerkev, Trdnjavski grad, Trk, Ulm, Vatikan, Verdun, Meuse, Verona, Villa Farnese, Vitry-le-François, Zapor, Zgornja trdnjava Kluže. Razširi indeks (51 več) »

Albrecht Dürer

Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.

Novo!!: Trdnjava in Albrecht Dürer · Poglej več »

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Novo!!: Trdnjava in Ancona · Poglej več »

Angleška državljanska vojna

Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).

Novo!!: Trdnjava in Angleška državljanska vojna · Poglej več »

Antonio da Sangallo starejši

Antonio da Sangallo starejši, italijanski arhitekt in vojaški inženir, * 1453, Firence, † 27. december 1534, Firence.

Novo!!: Trdnjava in Antonio da Sangallo starejši · Poglej več »

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Novo!!: Trdnjava in Arhitekt · Poglej več »

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Trdnjava in Artilerija · Poglej več »

Bastijon

Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.

Novo!!: Trdnjava in Bastijon · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Trdnjava in Beneška republika · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Trdnjava in Berlin · Poglej več »

Boulogne-sur-Mer

Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.

Novo!!: Trdnjava in Boulogne-sur-Mer · Poglej več »

Bovec

Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.

Novo!!: Trdnjava in Bovec · Poglej več »

Breda, Nizozemska

Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.

Novo!!: Trdnjava in Breda, Nizozemska · Poglej več »

Bristol

Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.

Novo!!: Trdnjava in Bristol · Poglej več »

Calais

Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.

Novo!!: Trdnjava in Calais · Poglej več »

Charles de Gaulle

Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.

Novo!!: Trdnjava in Charles de Gaulle · Poglej več »

Chester

Chester je glavno mesto grofije Cheshire v Angliji. Mesto leži ob reki Dee blizu meje z Walesom in ima 77.040 prebivalcev. Chester je mestne pravice pridobil leta 1541.

Novo!!: Trdnjava in Chester · Poglej več »

Citadela

Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.

Novo!!: Trdnjava in Citadela · Poglej več »

Civita Castellana

Civita Castellana je mesto in občina v provinci Viterbo in leži 65 km severno od Rima v Italiji.

Novo!!: Trdnjava in Civita Castellana · Poglej več »

Dover

Dover je mesto in veliko pristanišče za trajekte v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji.

Novo!!: Trdnjava in Dover · Poglej več »

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Novo!!: Trdnjava in Dresden · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Trdnjava in Dunaj · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Trdnjava in Dunajski kongres · Poglej več »

Elizabeta I. Angleška

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Novo!!: Trdnjava in Elizabeta I. Angleška · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Novo!!: Trdnjava in Firence · Poglej več »

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Novo!!: Trdnjava in Fortifikacija · Poglej več »

Francoske verske vojne

Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.

Novo!!: Trdnjava in Francoske verske vojne · Poglej več »

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Novo!!: Trdnjava in Friderik II. Veliki · Poglej več »

Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.

Novo!!: Trdnjava in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »

Giuliano da Sangallo

Giuliano da Sangallo, italijanski kipar, arhitekt in vojaški inženir, * 1443, Firence, † 1516.

Novo!!: Trdnjava in Giuliano da Sangallo · Poglej več »

Glasija

Glasija (iz francoščne glacis) je v vojaškem inženirstvu naziv za umetno zemeljsko brežino (zunanjo cono) okoli fortifikacije, ki je omogočala branilcem da držijo potencialne napadalce pod ognjem do zadnjega trenutka.

Novo!!: Trdnjava in Glasija · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Trdnjava in Grad · Poglej več »

Grenoble

Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).

Novo!!: Trdnjava in Grenoble · Poglej več »

Haarlem

Haarlem je mesto in občina na Nizozemskem.

Novo!!: Trdnjava in Haarlem · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Trdnjava in Habsburžani · Poglej več »

Henrik VIII. Angleški

Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.

Novo!!: Trdnjava in Henrik VIII. Angleški · Poglej več »

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Novo!!: Trdnjava in Hugenoti · Poglej več »

Ingolstadt

Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.

Novo!!: Trdnjava in Ingolstadt · Poglej več »

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Novo!!: Trdnjava in Kanalska dolina · Poglej več »

Karel IX. Francoski

Karel IX.

Novo!!: Trdnjava in Karel IX. Francoski · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Trdnjava in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Kazemata

Kazemáta (francosko casematte, iz grščine χάσμα - chásma - stolp, žrelo, prepad, preko italijanščine casamatta – oborožena hiša) je zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi, včasih napačno postanejo krilo.

Novo!!: Trdnjava in Kazemata · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Trdnjava in Köln · Poglej več »

Kurtina

Kurtina je bila v grajski arhitekturi znana že v 16.

Novo!!: Trdnjava in Kurtina · Poglej več »

La Rochelle

La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.

Novo!!: Trdnjava in La Rochelle · Poglej več »

Lazare Nicolas Marguerite Carnot

Lazare Nicolas Marguerite Carnot, francoski politik, vojaški inženir in matematik, * 13. maj 1753, Nolay, departma Côte-d'Or, Francija, † 2. avgust 1823, Magdeburg, Nemčija.

Novo!!: Trdnjava in Lazare Nicolas Marguerite Carnot · Poglej več »

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Novo!!: Trdnjava in Leon Battista Alberti · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Trdnjava in London · Poglej več »

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Novo!!: Trdnjava in Luksemburg · Poglej več »

Maginotova linija

Maginotova linija je bila vrsta betonskih bunkerjev in utrdb na francoski meji med Belgijo in Švico.

Novo!!: Trdnjava in Maginotova linija · Poglej več »

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Trdnjava in Mannheim · Poglej več »

Marc René de Montalembert

Markiz Marc René de Montalembert, francoski vojaški inženir, pisatelj in plemič, * 16. julij 1714, Angoulême, † 29. marec 1800.

Novo!!: Trdnjava in Marc René de Montalembert · Poglej več »

Marija I. Angleška

Marija I. Tudor, angleška in irska kraljica, * 18. februar 1516, † 17. november 1558.

Novo!!: Trdnjava in Marija I. Angleška · Poglej več »

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Trdnjava in München · Poglej več »

Meja (razločitev)

Meja je lahko: v geografiji.

Novo!!: Trdnjava in Meja (razločitev) · Poglej več »

Meuse

Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.

Novo!!: Trdnjava in Meuse · Poglej več »

Montreuil, Pas-de-Calais

Montreuil, tudi Montreuil-sur-Mer, je naselje in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.

Novo!!: Trdnjava in Montreuil, Pas-de-Calais · Poglej več »

Mušketa

Stojalo z mušketami in bajoneti Mušketa je dolgo in težko strelno orožje, pri katerem je notranjost cevi gladka.

Novo!!: Trdnjava in Mušketa · Poglej več »

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Novo!!: Trdnjava in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »

Nizozemska osamosvojitvena vojna

Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).

Novo!!: Trdnjava in Nizozemska osamosvojitvena vojna · Poglej več »

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Novo!!: Trdnjava in Normandija · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Trdnjava in Obala · Poglej več »

Obrambni jarek

Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.

Novo!!: Trdnjava in Obrambni jarek · Poglej več »

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Novo!!: Trdnjava in Obzidje · Poglej več »

Ofenziva

Ofenziva je vojaška operacija, ki skuša z agresivno projekcijo oboroženih sil zavzeti ozemlje, pridobiti doseganje cilja ali nekaj večjih strateških operativnih ali taktičnih ciljev.

Novo!!: Trdnjava in Ofenziva · Poglej več »

Oxford

Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.

Novo!!: Trdnjava in Oxford · Poglej več »

Palača

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Novo!!: Trdnjava in Palača · Poglej več »

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Novo!!: Trdnjava in Papež Aleksander VI. · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Trdnjava in Pariz · Poglej več »

Pehota

Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.

Novo!!: Trdnjava in Pehota · Poglej več »

Petkotnik

Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.

Novo!!: Trdnjava in Petkotnik · Poglej več »

Plymouth

Plymouth je mesto in unitarna oblast na obali Devona v jugozahodni Angliji, približno 310 km oddaljeno od Londona.

Novo!!: Trdnjava in Plymouth · Poglej več »

Predel

Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.

Novo!!: Trdnjava in Predel · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Trdnjava in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Trdnjava in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Revelin

Dva idealna primera iz 17. stoletja: levo in desno sta bastijona, povezana s kurtino (ki je zelo ozka v spodnjem primeru). Ravelin stoji pred kurtino. Revelin ali ravelin (italijansko rivelino; francosko ravelin) je v grajski arhitekturi vrsta utrdbe narejena da brani njene najslabše točke ali posamezna vrata.

Novo!!: Trdnjava in Revelin · Poglej več »

Rodbina Nassau-Dillenburg

''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.

Novo!!: Trdnjava in Rodbina Nassau-Dillenburg · Poglej več »

Rondel (fortifikacija)

Rondel je močna topniška utrdba z zaobljenim ali krožnim tlorisom podobne višine kot sosednje obzidje.

Novo!!: Trdnjava in Rondel (fortifikacija) · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Trdnjava in Samostan · Poglej več »

Sébastien Le Prestre de Vauban

Sébastien Le Prestre de Vauban, francoski vojaški inženir, arhitekt in maršal, * 15. maj 1633, † 30. marec 1707.

Novo!!: Trdnjava in Sébastien Le Prestre de Vauban · Poglej več »

Seznam trdnjav v Sloveniji

Seznam trdnjav v Sloveniji in bližnjem zamejstvu.

Novo!!: Trdnjava in Seznam trdnjav v Sloveniji · Poglej več »

Siena

Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.

Novo!!: Trdnjava in Siena · Poglej več »

Simon Stevin

Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.

Novo!!: Trdnjava in Simon Stevin · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Trdnjava in Slovenija · Poglej več »

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Novo!!: Trdnjava in Smodnik · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: Trdnjava in Soška fronta · Poglej več »

Tabor (utrdba)

Tabor v Hrastovljah Tabor je manjša fortifikacija (utrdba), ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.

Novo!!: Trdnjava in Tabor (utrdba) · Poglej več »

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Novo!!: Trdnjava in Torino · Poglej več »

Toulon

Toulon (antični starorimski Telo Martius; standardno okcitansko Tolon, lokalno/provansalsko Touloun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in veliko vojaško pristanišče na sredozemski obali z glavno francosko pomorsko bazo, prefektura departmaja Var.

Novo!!: Trdnjava in Toulon · Poglej več »

Trdnjava Bovške Kluže

Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.

Novo!!: Trdnjava in Trdnjava Bovške Kluže · Poglej več »

Trdnjava Ehrenbreitstein

Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.

Novo!!: Trdnjava in Trdnjava Ehrenbreitstein · Poglej več »

Trdnjavska cerkev

Trdnjavska cerkev Prejmer,Tartlau, Transilvanija Trdnjavska cerkev tudi tabor je posebna vrsta cerkve, ki jo je poleg verskih funkcij, lokalno prebivalstvo uporabljalo tudi za umik in obrambni položaj, podobno kot grad zatočišče.

Novo!!: Trdnjava in Trdnjavska cerkev · Poglej več »

Trdnjavski grad

Trdnjavski grad (Zwingburg) (nemško: Zwingburg) ali prisilen grad je bil močno utrjen, srednjeveški grad zgrajen da dominira nad okolico.

Novo!!: Trdnjava in Trdnjavski grad · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Trdnjava in Trk · Poglej več »

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Novo!!: Trdnjava in Ulm · Poglej več »

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Novo!!: Trdnjava in Vatikan · Poglej več »

Verdun, Meuse

Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.

Novo!!: Trdnjava in Verdun, Meuse · Poglej več »

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Novo!!: Trdnjava in Verona · Poglej več »

Villa Farnese

Villa Farnese, znana tudi kot Villa Caprarola, je dvorec v mestu Caprarola v pokrajini Viterbo v severnem Laciju v Italiji, približno 50 kilometrov severozahodno od Rima.

Novo!!: Trdnjava in Villa Farnese · Poglej več »

Vitry-le-François

Vitry-le-François je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.

Novo!!: Trdnjava in Vitry-le-François · Poglej več »

Zapor

Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.

Novo!!: Trdnjava in Zapor · Poglej več »

Zgornja trdnjava Kluže

Zgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije.

Novo!!: Trdnjava in Zgornja trdnjava Kluže · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »