Hitreje kot brskalnik!
243 odnosi: Akvadukt (most), Albert Einstein, Aleksandar Vučić, Aleksander I. Karadžordžević, Alfred Lothar Wegener, Alpe, Anekdota, Angleščina, Antarktika, Antika, Aprilska vojna, Arktični ocean, Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizika, Astronom, Astronomija, Astronomische Nachrichten, Astronomski observatorij Beograd, Atomska ura, Augsburg, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojska, Balkanski vojni, Beno Gutenberg, Beograd, Brighton, Budimpešta, Centrifugalna sila, Cesare Emiliani, Charles Darwin, Citiranje, Cleveland, Ohio, Dalj, Dan, Dinamika fluidov, Diploma, Doktorat, Dokumentarni film, Donava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državljanstvo, Druga svetovna vojna, Ekvator, Elektrotehnika, Enciklopedija Britannica, Eter (fizika), Federativna ljudska republika Jugoslavija, Filozofska fakulteta v Beogradu, ..., Fizik, Geofizika, Geološka časovna lestvica, Geologija, Gimnazija, Gradbeništvo, Gregorijanski koledar, Grenlandija, Grocka, Halle, Saška - Anhalt, Hidroelektrarna, Hiparh, Hitrost svetlobe, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Inženir, Inženirstvo, Indijski ocean, Insolacija, Izostazija, Izsrednost tira, Izumitelj, Jakost (fizika), Jean Louis Rodolphe Agassiz, Johannes Kepler, John Frederick William Herschel, Jovan Cvijić, Južni tečaj, Julijanski koledar, Julijska kriza, Julius von Hann, Jupiter, Kamnina, Kaplja, Karbon, Keplerjevi zakoni, Kisik, Klasična gimnazija, Klimatologija, Kmetijstvo, Knjaževac, Koledar, Kolinda Grabar Kitarović, Konstantinopel, Kragujevac, Kraljevič Marko, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Led, Ledena doba, Lega, Leto, Linearnost, Logaritemsko računalo, Luna, Madžarska, Mars, Matematična fakulteta v Beogradu, Matematika, Matura, Mednarodna astronomska zveza, Mehanika, Merkur, Meteorologija, Mihailo Petrović Alas, Mihajlo Pupin-Idvorski, Milankovićev koledar, Milutin Milanković, Mineral, Most, Nacionalna znanstvena fundacija, Nagib vrtilne osi, Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu, Narodna knjižnica Srbije, NASA, Nature, Nežidersko jezero, Nebesna mehanika, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Niš, Nikola Tesla, Noč, Novi Sad, Ocean, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Opazovalni sistem, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Os vrtenja, Osijek, Osončje, Ozračje, Paleomagnetizem, Papir, Patent, Pešta, Perugia, Peter I. Karađorđević, Peter II. Karađorđević, Planet, Podnebje, Podnebna spremenljivost, Porečje, Poročnik, Posebna teorija relativnosti, Prah, Precesija enakonočij, Premog, Prestopno leto, Problem dveh teles, Prva svetovna vojna, Prvi nicejski koncil, Renesansa, Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu, Saška - Anhalt, Saturn, Sava, Science, Severni tečaj, Sferna geometrija, Sferni koordinatni sistem, Sila, Sima Marković, Slavonija, Slovenščina, Sončna energija, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Spodnja Avstrija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srbija in Črna gora, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Srbski dinar, Stalać, Statika, Stjepan Mohorovičić, Stoletje, Svalbard, Svetloba, Svinčnik, Sydney, Tatomir Anđelić, Tehnika, Tekočina, Tektonika plošč, Temperatura, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Timok, Tlak, Točnost in natančnost, Toplota, Transilvanija, Tropsko leto, Udarni krater, Univerza Columbia, Univerza Kalifornije, San Diego, Univerza v Beogradu, Univerza v Chicagu, Univerza v Novem Sadu, Univerza v Oxfordu, Uporabna matematika, Uradni list Republike Slovenije, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Usedlina, Vede o Zemlji, Velika noč, Venera, Vesolje, Voda, Vojaška obveznost, Vojni ujetnik, Vrtilna doba, Vzajemni bibliografski sistem COBISS, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzporednik, Vztrajnost, YouTube, Zapor, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljin plašč, Znanost, 12. december, 1879, 1958, 28. maj. Razširi indeks (193 več) »
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Novo!!: Milutin Milanković in Akvadukt (most) · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Albert Einstein · Poglej več »
Aleksandar Vučić
Aleksandar Vučić (srbsko Александар Вучић), srbski politik, * 5. marec 1970, Beograd.
Novo!!: Milutin Milanković in Aleksandar Vučić · Poglej več »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Milutin Milanković in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Novo!!: Milutin Milanković in Alfred Lothar Wegener · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Milutin Milanković in Alpe · Poglej več »
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Novo!!: Milutin Milanković in Anekdota · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Milutin Milanković in Angleščina · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Milutin Milanković in Antarktika · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Milutin Milanković in Antika · Poglej več »
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Novo!!: Milutin Milanković in Aprilska vojna · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Milutin Milanković in Arktični ocean · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Milutin Milanković in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Milutin Milanković in Asteroidni pas · Poglej več »
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Novo!!: Milutin Milanković in Astrofizika · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Milutin Milanković in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Milutin Milanković in Astronomija · Poglej več »
Astronomische Nachrichten
Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.
Novo!!: Milutin Milanković in Astronomische Nachrichten · Poglej več »
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Novo!!: Milutin Milanković in Astronomski observatorij Beograd · Poglej več »
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Novo!!: Milutin Milanković in Atomska ura · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Milutin Milanković in Augsburg · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Milutin Milanković in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Milutin Milanković in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrska vojska
Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.
Novo!!: Milutin Milanković in Avstro-ogrska vojska · Poglej več »
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Novo!!: Milutin Milanković in Balkanski vojni · Poglej več »
Beno Gutenberg
Beno Gutenberg, nemški fizik in seizmolog, * 4. junij 1889, Darmstadt, Nemško cesarstvo, † 25. januar 1960, Pasadena, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Beno Gutenberg · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Milutin Milanković in Beograd · Poglej več »
Brighton
Brighton je obmorsko letovišče na južni obali Anglije v ceremonialni grofiji Vzhodni Sussex v zgodovinskem okrožju Sussex.
Novo!!: Milutin Milanković in Brighton · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Milutin Milanković in Budimpešta · Poglej več »
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Novo!!: Milutin Milanković in Centrifugalna sila · Poglej več »
Cesare Emiliani
Cesare Emiliani, italijansko-ameriški geolog in paleontolog, * 8. december 1922, Bologna, Italija, † 20. julij 1995, Palm Beach Gardens, Florida, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Cesare Emiliani · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Milutin Milanković in Charles Darwin · Poglej več »
Citiranje
Citiranje je znanstvena metoda, ki kaže na vire znanstvenih izjav.
Novo!!: Milutin Milanković in Citiranje · Poglej več »
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Novo!!: Milutin Milanković in Cleveland, Ohio · Poglej več »
Dalj
Dalj (Даљ) je naselje na Hrvaškem ob meji s Srbijo (Vojvodino), ki upravno spada pod občino Erdut; le-ta pa v Osiješko-baranjsko županijo.
Novo!!: Milutin Milanković in Dalj · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Milutin Milanković in Dan · Poglej več »
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Novo!!: Milutin Milanković in Dinamika fluidov · Poglej več »
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Novo!!: Milutin Milanković in Diploma · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Milutin Milanković in Doktorat · Poglej več »
Dokumentarni film
Dokumentárni fílm ali dokumentárec je nefikcijski film, namenjen »dokumentiranju resničnosti, predvsem z namenom seznanjanja, poučevanja ali ohranjanja zgodovinskega zapisa«.
Novo!!: Milutin Milanković in Dokumentarni film · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Milutin Milanković in Donava · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Milutin Milanković in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Novo!!: Milutin Milanković in Državljanstvo · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Milutin Milanković in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Milutin Milanković in Ekvator · Poglej več »
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Novo!!: Milutin Milanković in Elektrotehnika · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Milutin Milanković in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Milutin Milanković in Eter (fizika) · Poglej več »
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Novo!!: Milutin Milanković in Federativna ljudska republika Jugoslavija · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Beogradu
Poslopje fakultete Filozofska fakulteta (izvirno srbsko Филозофски факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Novo!!: Milutin Milanković in Filozofska fakulteta v Beogradu · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Milutin Milanković in Fizik · Poglej več »
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Novo!!: Milutin Milanković in Geofizika · Poglej več »
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Novo!!: Milutin Milanković in Geološka časovna lestvica · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Milutin Milanković in Geologija · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Milutin Milanković in Gimnazija · Poglej več »
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Novo!!: Milutin Milanković in Gradbeništvo · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: Milutin Milanković in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Milutin Milanković in Grenlandija · Poglej več »
Grocka
Grocka (izvirno Гроцка) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Novo!!: Milutin Milanković in Grocka · Poglej več »
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Novo!!: Milutin Milanković in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Milutin Milanković in Hidroelektrarna · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Milutin Milanković in Hiparh · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Milutin Milanković in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Milutin Milanković in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Milutin Milanković in Hrvaška · Poglej več »
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Novo!!: Milutin Milanković in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Novo!!: Milutin Milanković in Inženir · Poglej več »
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Novo!!: Milutin Milanković in Inženirstvo · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Milutin Milanković in Indijski ocean · Poglej več »
Insolacija
Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.
Novo!!: Milutin Milanković in Insolacija · Poglej več »
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Novo!!: Milutin Milanković in Izostazija · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: Milutin Milanković in Izsrednost tira · Poglej več »
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Novo!!: Milutin Milanković in Izumitelj · Poglej več »
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Novo!!: Milutin Milanković in Jakost (fizika) · Poglej več »
Jean Louis Rodolphe Agassiz
Jean Louis Rodolphe Agassiz, švicarski paleontolog, glaciolog in geolog, * 28. maj 1807, Haut-Vully, Švica, † 14. december 1873, Cambridge, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Jean Louis Rodolphe Agassiz · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Milutin Milanković in Johannes Kepler · Poglej več »
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Novo!!: Milutin Milanković in John Frederick William Herschel · Poglej več »
Jovan Cvijić
Jovan Cvijić (srbsko Јован Цвијић), srbski geograf, antropolog, pedagog in akademik, * 11. oktober 1865, Loznica, Kneževina Srbija (danes Srbija), † 16. januar 1927, Beograd, Kraljevina Jugoslavija (danes Srbija).
Novo!!: Milutin Milanković in Jovan Cvijić · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Milutin Milanković in Južni tečaj · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Milutin Milanković in Julijanski koledar · Poglej več »
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Novo!!: Milutin Milanković in Julijska kriza · Poglej več »
Julius von Hann
Julius Ferdinand von Hann, avstrijski fizik, kemik in meteorolog, * 23. marec 1839, † 1. oktober 1921, Dunaj.
Novo!!: Milutin Milanković in Julius von Hann · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Milutin Milanković in Jupiter · Poglej več »
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Novo!!: Milutin Milanković in Kamnina · Poglej več »
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Novo!!: Milutin Milanković in Kaplja · Poglej več »
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Novo!!: Milutin Milanković in Karbon · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Milutin Milanković in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Milutin Milanković in Kisik · Poglej več »
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Novo!!: Milutin Milanković in Klasična gimnazija · Poglej več »
Klimatologija
author.
Novo!!: Milutin Milanković in Klimatologija · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Milutin Milanković in Kmetijstvo · Poglej več »
Knjaževac
Knjaževac (izvirno Књажевац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.
Novo!!: Milutin Milanković in Knjaževac · Poglej več »
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Novo!!: Milutin Milanković in Koledar · Poglej več »
Kolinda Grabar Kitarović
Kolinda Grabar-Kitarović, hrvaška političarka in diplomatka, * 29. april 1968, Reka, SFRJ.
Novo!!: Milutin Milanković in Kolinda Grabar Kitarović · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Milutin Milanković in Konstantinopel · Poglej več »
Kragujevac
Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.
Novo!!: Milutin Milanković in Kragujevac · Poglej več »
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Novo!!: Milutin Milanković in Kraljevič Marko · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Milutin Milanković in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Milutin Milanković in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Milutin Milanković in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Milutin Milanković in Kranj · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Milutin Milanković in Led · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Milutin Milanković in Ledena doba · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Milutin Milanković in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Milutin Milanković in Leto · Poglej več »
Linearnost
Linearnost ima v matematiki dva osnovna pomena.
Novo!!: Milutin Milanković in Linearnost · Poglej več »
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Novo!!: Milutin Milanković in Logaritemsko računalo · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Milutin Milanković in Luna · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Milutin Milanković in Madžarska · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Milutin Milanković in Mars · Poglej več »
Matematična fakulteta v Beogradu
Matematična fakulteta (izvirno srbsko Математички факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Novo!!: Milutin Milanković in Matematična fakulteta v Beogradu · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Milutin Milanković in Matematika · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Milutin Milanković in Matura · Poglej več »
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Novo!!: Milutin Milanković in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Milutin Milanković in Mehanika · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Milutin Milanković in Merkur · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Milutin Milanković in Meteorologija · Poglej več »
Mihailo Petrović Alas
Mihailo Petrović »Mika« Alas, srbski matematik in izumitelj, * 24. april 1868, Beograd, Srbija, † 8. junij 1943, Beograd, Srbija.
Novo!!: Milutin Milanković in Mihailo Petrović Alas · Poglej več »
Mihajlo Pupin-Idvorski
Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Mihajlo Pupin-Idvorski · Poglej več »
Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.
Novo!!: Milutin Milanković in Milankovićev koledar · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Milutin Milanković in Milutin Milanković · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Milutin Milanković in Mineral · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Milutin Milanković in Most · Poglej več »
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Novo!!: Milutin Milanković in Nacionalna znanstvena fundacija · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Milutin Milanković in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu
Naravoslovno-matematična fakulteta (izvirno srbsko Prirodno-matematički fakultet u Novom Sadu), s sedežem v Novem Sadu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Novem Sadu.
Novo!!: Milutin Milanković in Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu · Poglej več »
Narodna knjižnica Srbije
cali_2020 beograjska mestna knjižnica. Narodna knjižnica Narodna knjižnica Srbije (kratica NBS) je narodna knjižnica Srbije s sedežem v Beogradu.
Novo!!: Milutin Milanković in Narodna knjižnica Srbije · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Milutin Milanković in NASA · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Milutin Milanković in Nature · Poglej več »
Nežidersko jezero
Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.
Novo!!: Milutin Milanković in Nežidersko jezero · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Milutin Milanković in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Novo!!: Milutin Milanković in Nemška akademija znanosti Leopoldina · Poglej več »
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Novo!!: Milutin Milanković in Niš · Poglej več »
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Nikola Tesla · Poglej več »
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Novo!!: Milutin Milanković in Noč · Poglej več »
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Novo!!: Milutin Milanković in Novi Sad · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Milutin Milanković in Ocean · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Milutin Milanković in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Milutin Milanković in Ognjenik · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Milutin Milanković in Opazovalni sistem · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Milutin Milanković in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Milutin Milanković in Os vrtenja · Poglej več »
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Novo!!: Milutin Milanković in Osijek · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Milutin Milanković in Osončje · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Milutin Milanković in Ozračje · Poglej več »
Paleomagnetizem
Paleomagnetizem (tudi remanentni magnetizem) je študija usmerjenosti in jakosti Zemljinega magnetnega polja, kot ga ustvarja množica namagnetenih železovih mineralov.
Novo!!: Milutin Milanković in Paleomagnetizem · Poglej več »
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Novo!!: Milutin Milanković in Papir · Poglej več »
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Novo!!: Milutin Milanković in Patent · Poglej več »
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Novo!!: Milutin Milanković in Pešta · Poglej več »
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Novo!!: Milutin Milanković in Perugia · Poglej več »
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Novo!!: Milutin Milanković in Peter I. Karađorđević · Poglej več »
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Novo!!: Milutin Milanković in Peter II. Karađorđević · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Milutin Milanković in Planet · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Milutin Milanković in Podnebje · Poglej več »
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Novo!!: Milutin Milanković in Podnebna spremenljivost · Poglej več »
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Novo!!: Milutin Milanković in Porečje · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Milutin Milanković in Poročnik · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Milutin Milanković in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Novo!!: Milutin Milanković in Prah · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Milutin Milanković in Precesija enakonočij · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Milutin Milanković in Premog · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: Milutin Milanković in Prestopno leto · Poglej več »
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Novo!!: Milutin Milanković in Problem dveh teles · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Milutin Milanković in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Novo!!: Milutin Milanković in Prvi nicejski koncil · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Milutin Milanković in Renesansa · Poglej več »
Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu
Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu Rudarsko-geološka fakulteta (izvirno srbsko Рударско-геолошки факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Novo!!: Milutin Milanković in Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu · Poglej več »
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Milutin Milanković in Saška - Anhalt · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Milutin Milanković in Saturn · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Milutin Milanković in Sava · Poglej več »
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Novo!!: Milutin Milanković in Science · Poglej več »
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Novo!!: Milutin Milanković in Severni tečaj · Poglej več »
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine. Torej je to dvorazsežna mnogoterost. Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere.
Novo!!: Milutin Milanković in Sferna geometrija · Poglej več »
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Novo!!: Milutin Milanković in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Milutin Milanković in Sila · Poglej več »
Sima Marković
Sima Marković (srbski politik in matematik, * 8. november 1888, Kragujevac, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 19. april 1939, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija). Sima Marković je bil doktor matematičnih ved in eden od ustanoviteljev Komunistične partije Jugoslavije.
Novo!!: Milutin Milanković in Sima Marković · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Milutin Milanković in Slavonija · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Milutin Milanković in Slovenščina · Poglej več »
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Novo!!: Milutin Milanković in Sončna energija · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Milutin Milanković in Sonce · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Milutin Milanković in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Novo!!: Milutin Milanković in Spodnja Avstrija · Poglej več »
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Novo!!: Milutin Milanković in Srbščina · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Milutin Milanković in Srbi · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Milutin Milanković in Srbija · Poglej več »
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Novo!!: Milutin Milanković in Srbija in Črna gora · Poglej več »
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Novo!!: Milutin Milanković in Srbska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Srbski dinar
Bankovec za 10 RSD Kovanec za 20 RSD Srbski dinar je uradna valuta Srbije od leta 2003, ko je zamenjal jugoslovanski dinar.
Novo!!: Milutin Milanković in Srbski dinar · Poglej več »
Stalać
Stalać (izvirno Сталаћ) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Ćićevac; slednja pa je del Rasinskega upravnega okraja.
Novo!!: Milutin Milanković in Stalać · Poglej več »
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Novo!!: Milutin Milanković in Statika · Poglej več »
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Novo!!: Milutin Milanković in Stjepan Mohorovičić · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Milutin Milanković in Stoletje · Poglej več »
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Novo!!: Milutin Milanković in Svalbard · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Milutin Milanković in Svetloba · Poglej več »
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Novo!!: Milutin Milanković in Svinčnik · Poglej več »
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Novo!!: Milutin Milanković in Sydney · Poglej več »
Tatomir Anđelić
Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.
Novo!!: Milutin Milanković in Tatomir Anđelić · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Milutin Milanković in Tehnika · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Milutin Milanković in Tekočina · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Milutin Milanković in Tektonika plošč · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Milutin Milanković in Temperatura · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Milutin Milanković in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Milutin Milanković in Teorija relativnosti · Poglej več »
Timok
Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.
Novo!!: Milutin Milanković in Timok · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Milutin Milanković in Tlak · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Milutin Milanković in Točnost in natančnost · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Milutin Milanković in Toplota · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Milutin Milanković in Transilvanija · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Milutin Milanković in Tropsko leto · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Milutin Milanković in Udarni krater · Poglej več »
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza Columbia · Poglej več »
Univerza Kalifornije, San Diego
Univerza Kalifornije, San Diego (okrajšano UCSD ali UC San Diego) je javna univerza s sedežem v okrožju La Jolla, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza Kalifornije, San Diego · Poglej več »
Univerza v Beogradu
Univerza v Beogradu (izvirno srbsko Универзитет у Београду) je najstarejša in največja univerza v Srbiji.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza v Beogradu · Poglej več »
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza v Chicagu · Poglej več »
Univerza v Novem Sadu
Univerza v Novem Sadu (izvirno srbsko Универзитет у Новом Саду, latinsko Universitas Studiorum Neoplantensis) je druga največja javna univerza v Srbiji.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza v Novem Sadu · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Milutin Milanković in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Novo!!: Milutin Milanković in Uporabna matematika · Poglej več »
Uradni list Republike Slovenije
Uradni list Republike Slovenije ali s kratico ULRS je slovenska revija, ki objavlja zakone in uredbe.
Novo!!: Milutin Milanković in Uradni list Republike Slovenije · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Milutin Milanković in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Usedlina
Usedline ali sedimenti (lat. sedimentum.
Novo!!: Milutin Milanković in Usedlina · Poglej več »
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Novo!!: Milutin Milanković in Vede o Zemlji · Poglej več »
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Novo!!: Milutin Milanković in Velika noč · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Milutin Milanković in Venera · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Milutin Milanković in Vesolje · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Milutin Milanković in Voda · Poglej več »
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Novo!!: Milutin Milanković in Vojaška obveznost · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Milutin Milanković in Vojni ujetnik · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Milutin Milanković in Vrtilna doba · Poglej več »
Vzajemni bibliografski sistem COBISS
COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services, slovensko Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Novo!!: Milutin Milanković in Vzajemni bibliografski sistem COBISS · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Milutin Milanković in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Milutin Milanković in Vzporednik · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Milutin Milanković in Vztrajnost · Poglej več »
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Novo!!: Milutin Milanković in YouTube · Poglej več »
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Novo!!: Milutin Milanković in Zapor · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Milutin Milanković in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Milutin Milanković in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Milutin Milanković in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Novo!!: Milutin Milanković in Zemljin plašč · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Milutin Milanković in Znanost · Poglej več »
12. december
12.
Novo!!: Milutin Milanković in 12. december · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Milutin Milanković in 1879 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Milutin Milanković in 1958 · Poglej več »
28. maj
28.
Novo!!: Milutin Milanković in 28. maj · Poglej več »
