Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Štefan III. Bavarski, Bagdad, Bolgarija, Edvard Črni princ, Francesco Petrarca, Gaskonja, Giotto di Bondone, Gregorij Palama, Ibn Haldun, Ilkanat, Ivan I. Moskovski, Julijanski koledar, Katari, Krška škofija, Leet, Ludvik IV. Wittelsbaški, Magreb, Marinidi, Meniška skupnost na gori Atos, Parma, Prestopno leto, Rimske številke, Sreda, Stoletna vojna, Wales, Zürich, Zlata horda, 1247, 1267, 1272, 1280, 1282, 1286, 1292, 1297, 1338, 1339, 1341, 1348, 1355, 1371, 1383, 1388, 1392, 14. avgust, 1405, 1406, 1410, 1413, 1427, ..., 16. marec, 21. september, 24. maj, 25. februar, 25. junij, 29. september, 30. junij, 4. februar, 5. avgust, 7. april, 7. junij, 8. januar. Razširi indeks (12 več) »
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Novo!!: 1337 in Štefan III. Bavarski · Poglej več »
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Novo!!: 1337 in Bagdad · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 1337 in Bolgarija · Poglej več »
Edvard Črni princ
Edvard Črni princ (angleško Black Prince), najstarejši sin angleškega kralja Edvarda III., valižanski princ in vojskovodja, * 1330, † 1376.
Novo!!: 1337 in Edvard Črni princ · Poglej več »
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Novo!!: 1337 in Francesco Petrarca · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: 1337 in Gaskonja · Poglej več »
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Novo!!: 1337 in Giotto di Bondone · Poglej več »
Gregorij Palama
Gregorij Palama (grško Γρηγόριος Παλαμάς; rojen 11. ali 14. novembra 1296 v Konstantinoplu; umrl 14. novembra 1359 v Solunu) je bil bizantinski grški teolog in pravoslavni duhovnik poznega bizantinskega obdobja ter pisatelj.
Novo!!: 1337 in Gregorij Palama · Poglej več »
Ibn Haldun
Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17. marec 1406/808 po h., Kairo.
Novo!!: 1337 in Ibn Haldun · Poglej več »
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Novo!!: 1337 in Ilkanat · Poglej več »
Ivan I. Moskovski
Ivan I. Danilovič Kalita (rusko Ива́н I Данилович Калита́) je bil od leta 1322 ali 1325 do 1340 moskovski knez, od leta 1328 do 1340 veliki vladimirski knez in od leta 1328 do 1337 novgorodski knez, * 1. oktober 1284 ali 1288, † 31. marec 1340, Moskva.
Novo!!: 1337 in Ivan I. Moskovski · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1337 in Julijanski koledar · Poglej več »
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11. do 14. stoletja.
Novo!!: 1337 in Katari · Poglej več »
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Novo!!: 1337 in Krška škofija · Poglej več »
Leet
Wikipedia ''leet'' Beseda leet ali l33t, ki zaznamuje strokovnjaka na svojem področju, izhaja iz besede elite, tj.
Novo!!: 1337 in Leet · Poglej več »
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Novo!!: 1337 in Ludvik IV. Wittelsbaški · Poglej več »
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Novo!!: 1337 in Magreb · Poglej več »
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Novo!!: 1337 in Marinidi · Poglej več »
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Novo!!: 1337 in Meniška skupnost na gori Atos · Poglej več »
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh.".
Novo!!: 1337 in Parma · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1337 in Prestopno leto · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1337 in Rimske številke · Poglej več »
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Novo!!: 1337 in Sreda · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: 1337 in Stoletna vojna · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: 1337 in Wales · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: 1337 in Zürich · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: 1337 in Zlata horda · Poglej več »
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1337 in 1247 · Poglej več »
1267
1267 (MCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1337 in 1267 · Poglej več »
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1337 in 1272 · Poglej več »
1280
1280 (MCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1337 in 1280 · Poglej več »
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1337 in 1282 · Poglej več »
1286
1286 (MCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1337 in 1286 · Poglej več »
1292
1292 (MCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1337 in 1292 · Poglej več »
1297
1297 (MCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1337 in 1297 · Poglej več »
1338
1338 (MCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1337 in 1338 · Poglej več »
1339
1339 (MCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1337 in 1339 · Poglej več »
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1337 in 1341 · Poglej več »
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1337 in 1348 · Poglej več »
1355
1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1337 in 1355 · Poglej več »
1371
1371 (MCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1337 in 1371 · Poglej več »
1383
1383 (MCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1337 in 1383 · Poglej več »
1388
1388 (MCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1337 in 1388 · Poglej več »
1392
1392 (MCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1337 in 1392 · Poglej več »
14. avgust
14.
Novo!!: 1337 in 14. avgust · Poglej več »
1405
1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1337 in 1405 · Poglej več »
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1337 in 1406 · Poglej več »
1410
1410 (MCDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1337 in 1410 · Poglej več »
1413
1413 (MCDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1337 in 1413 · Poglej več »
1427
1427 (MCDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1337 in 1427 · Poglej več »
16. marec
16.
Novo!!: 1337 in 16. marec · Poglej več »
21. september
21.
Novo!!: 1337 in 21. september · Poglej več »
24. maj
24.
Novo!!: 1337 in 24. maj · Poglej več »
25. februar
25.
Novo!!: 1337 in 25. februar · Poglej več »
25. junij
25.
Novo!!: 1337 in 25. junij · Poglej več »
29. september
29.
Novo!!: 1337 in 29. september · Poglej več »
30. junij
30.
Novo!!: 1337 in 30. junij · Poglej več »
4. februar
4.
Novo!!: 1337 in 4. februar · Poglej več »
5. avgust
5.
Novo!!: 1337 in 5. avgust · Poglej več »
7. april
7.
Novo!!: 1337 in 7. april · Poglej več »
7. junij
7.
Novo!!: 1337 in 7. junij · Poglej več »
8. januar
8.
Novo!!: 1337 in 8. januar · Poglej več »
