110 Lidija in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 110 Lidija in Seznam astronomskih vsebin

110 Lidija vs. Seznam astronomskih vsebin

110 Lidija (mednarodno ime 110 Lydia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Alphonse Louis Nicolas Borrelly

Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.

110 Lidija in Alphonse Louis Nicolas Borrelly · Alphonse Louis Nicolas Borrelly in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

110 Lidija in Asteroid · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid tipa M

Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.

110 Lidija in Asteroid tipa M · Asteroid tipa M in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid tipa X

Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.

110 Lidija in Asteroid tipa X · Asteroid tipa X in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

110 Lidija in Asteroidni pas · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

110 Lidija in Astronom · Astronom in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

110 Lidija in Astronomska enota · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

110 Lidija in Dan · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

110 Lidija in Julijanski dan · Julijanski dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

110 Lidija in Julijansko leto · Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

110 Lidija in Navidezni sij · Navidezni sij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

110 Lidija in Okultacija · Okultacija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

110 Lidija in Poimenovanje astronomskih teles · Poimenovanje astronomskih teles in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

110 Lidija in Svetlobna krivulja · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobna krivulja · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

110 Lidija in Ura · Seznam astronomskih vsebin in Ura · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

110 Lidija in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Poglej več »