Hitreje kot brskalnik!
151 odnosi: Ambulatorij, Apnenec, Avguštinci, Avignonski most, Bamberg, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bazilika San Michele Maggiore, Pavia, Bazilika san Zeno, Verona, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Bazilika svetega Izidorja, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Belgija, Benedikt Nursijski, Benediktinci, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Bolnišnica, Bologna, Burgos, Canterburyjska stolnica, Carcassonne, Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim, Chartres, Cistercijani, Cluny (opatija), Dante Alighieri, Empora, Essex (grofija), Fevdalizem, Firence, Fondaco dei Turchi, Friderik I. Barbarossa, Gent, Goslar, Grad, Granit, Grški križ, Gregorijanska reforma, Henrik III. Nemški, Hildesheim, Ikonoklazem, Islamska arhitektura, Kapitel, Kapiteljska dvorana, Karel Veliki, Kartuzijani, Katalonija, Köln, Konstantinopel, Korintski slog, ..., Kraljeva pfalca, Goslar, Kremen, Križarske vojne, Križni hodnik, Kripta, Krogovičje, Krstilnica, Latinski križ, Limburška stolnica, Loža, Lok (arhitektura), Londonski Tower, Lorsch, Maine-et-Loire, Mainz, Malteški viteški red, Mandorla, Mantova, Maulbronn, Mestna hiša, Milano, Mont Saint-Michel, Monte Cassino, Mota (grad), Mozaik, Narteks, Normani, Nova zaveza, Old Sarum, Opatija Maria Laach, Opatija Saint-Étienne, Caen, Opatija Sainte-Trinité, Caen, Opatija sv. Petra Jumièges, Opeka, Opornik, Oton III., Padova, Palas, Palazzo Vecchio, Paličevje, Paličje, Palisada, Patera, Pavia, Pediment, Piano nobile, Pilaster, Pireneji, Poševni stolp v Pisi, Podgradje, Portal, Portik, Predalčna lesena gradnja, Prezbiterij, Prsobran, Refektorij, Reformacija, Rekonkvista, Relikvija, Ren, Rochestrski grad, Rozeta (arhitektura), Samostan sv. Petra, Moissac, San Gimignano, Santiago de Compostela, Schwäbisch Hall, Siena, Sklepnik, Skriptorij, Slavolok, Slop, Speyer, Stara zaveza, Staufovci, Steber, Stolnica Ely, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Stolnica sv. Fronta, Périgueux, Stolnica svetega Marka, Benetke, Stolnica v Lincolnu, Anglija, Stolnica v Parmi, Stolnica v Pisi, Stolnica v Salisburyju, Svetlobno nadstropje, Sveto rimsko cesarstvo, Templjarji, Timpanon (arhitektura), Toskana, Tour César, Provins, Triforij, Verona, Vhodno poslopje, Vikingi, Viljem Osvajalec, Vodnjak, Volterra, Westminstrska opatija, Westwerk, Worms, Zatrep. Razširi indeks (101 več) »
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Novo!!: Romanska arhitektura in Ambulatorij · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Romanska arhitektura in Apnenec · Poglej več »
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Novo!!: Romanska arhitektura in Avguštinci · Poglej več »
Avignonski most
Avignonski most ali Pont Saint-Benezet v francoščini, znan tudi kot Pont d'Avignon, je znan srednjeveški most v mestu Avignon, v južni Franciji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Avignonski most · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bamberg · Poglej več »
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Novo!!: Romanska arhitektura in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence · Poglej več »
Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika San Michele Maggiore je cerkev v Pavii, ena najbolj presenetljivih primerov lombardsko-romanskega sloga.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bazilika San Michele Maggiore, Pavia · Poglej več »
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bazilika san Zeno, Verona · Poglej več »
Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bazilika sv. Servacija, Maastricht · Poglej več »
Bazilika svetega Izidorja
Kraljeva kolegijska cerkev Bazilika svetega Izidorja (ali kratko San Isidoro de León), je rimskokatoliška cerkev v mestu León v Španiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bazilika svetega Izidorja · Poglej več »
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bazilika svetega Janeza v Lateranu · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Belgija · Poglej več »
Benedikt Nursijski
Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Benedikt Nursijski · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Romanska arhitektura in Benediktinci · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Benetke · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Novo!!: Romanska arhitektura in Bolnišnica · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Romanska arhitektura in Bologna · Poglej več »
Burgos
Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.
Novo!!: Romanska arhitektura in Burgos · Poglej več »
Canterburyjska stolnica
Canterburyjska stolnica v Canterburyju v Kentu je med najstarejšimi in najbolj znanimi krščanskimi objekti v Angliji in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Romanska arhitektura in Canterburyjska stolnica · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Romanska arhitektura in Carcassonne · Poglej več »
Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Michaeliskirche – iz stolpa Andreaskirche Cerkev sv. Mihaela, risba iz 1662 Sveti Mihael v Hildesheimu, znan tudi kot cerkev svetega Mihaela, je otonska, predromanska cerkev.
Novo!!: Romanska arhitektura in Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim · Poglej več »
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Novo!!: Romanska arhitektura in Chartres · Poglej več »
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Novo!!: Romanska arhitektura in Cistercijani · Poglej več »
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Novo!!: Romanska arhitektura in Cluny (opatija) · Poglej več »
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Novo!!: Romanska arhitektura in Dante Alighieri · Poglej več »
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Novo!!: Romanska arhitektura in Empora · Poglej več »
Essex (grofija)
Vas Finchingfield v severnem delu grofije Essex je grofija in nevelemestna pokrajina v vzhodnem delu Anglije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Essex (grofija) · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Romanska arhitektura in Fevdalizem · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Romanska arhitektura in Firence · Poglej več »
Fondaco dei Turchi
Fondaco dei Turchi (beneško Fontego dei Turchi, turško Türk Hanı) je gotska palača, kasneje imenovana Turško gostišče, ob Canalu Grande v Benetkah v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Fondaco dei Turchi · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Romanska arhitektura in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Novo!!: Romanska arhitektura in Gent · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Goslar · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Grad · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Romanska arhitektura in Granit · Poglej več »
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Novo!!: Romanska arhitektura in Grški križ · Poglej več »
Gregorijanska reforma
Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
Novo!!: Romanska arhitektura in Gregorijanska reforma · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Romanska arhitektura in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Novo!!: Romanska arhitektura in Hildesheim · Poglej več »
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Novo!!: Romanska arhitektura in Ikonoklazem · Poglej več »
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Novo!!: Romanska arhitektura in Islamska arhitektura · Poglej več »
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kapitel · Poglej več »
Kapiteljska dvorana
Kapiteljska dvorana v Lincolnski katedrali z zunanjimi oporniki okoli zgradbe Kapiteljska dvorana v Southwell Minster Kapiteljska dvorana v Canterburyski katedrali Pozno renesančna mogočna katedrala v Toledu z lesenim opažem na stropu Kapiteljska dvorana ali chapter house je stavba ali prostor, ki je del katedrale, samostanske ali kolegijske cerkve, v kateri se izvajajo večja srečanja duhovščine.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kapiteljska dvorana · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Romanska arhitektura in Karel Veliki · Poglej več »
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kartuzijani · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Romanska arhitektura in Katalonija · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Romanska arhitektura in Köln · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Romanska arhitektura in Konstantinopel · Poglej več »
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Novo!!: Romanska arhitektura in Korintski slog · Poglej več »
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kremen · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Romanska arhitektura in Križarske vojne · Poglej več »
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Novo!!: Romanska arhitektura in Križni hodnik · Poglej več »
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Kripta · Poglej več »
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Novo!!: Romanska arhitektura in Krogovičje · Poglej več »
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Novo!!: Romanska arhitektura in Krstilnica · Poglej več »
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Novo!!: Romanska arhitektura in Latinski križ · Poglej več »
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Novo!!: Romanska arhitektura in Limburška stolnica · Poglej več »
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Novo!!: Romanska arhitektura in Loža · Poglej več »
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Lok (arhitektura) · Poglej več »
Londonski Tower
Pogled na utrdbo z reke Temze Londonski Tower (angleško Tower of London) je utrdba, ki stoji ob reki Temzi v Londonu, Angliji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Londonski Tower · Poglej več »
Lorsch
Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.
Novo!!: Romanska arhitektura in Lorsch · Poglej več »
Maine-et-Loire
Maine-et-Loire (oznaka 49) je francoski departma, imenovan po nekdanji provinci Maine in reki Loari, ki teče skozenj.
Novo!!: Romanska arhitektura in Maine-et-Loire · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mainz · Poglej več »
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Novo!!: Romanska arhitektura in Malteški viteški red · Poglej več »
Mandorla
Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mandorla · Poglej več »
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mantova · Poglej več »
Maulbronn
Maulbronn je mesto v okrožju Enzkreis, Baden-Württemberg v Nemčiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Maulbronn · Poglej več »
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je običajno sedež župana mesta, kraja, trga ali občine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del stavbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno stavbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "občinska stavba", če v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za različne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše značilno arhitekturo, stavbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne (na primer Guildhall, London). Stavba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mestna hiša · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Milano · Poglej več »
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mont Saint-Michel · Poglej več »
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Novo!!: Romanska arhitektura in Monte Cassino · Poglej več »
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mota (grad) · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Romanska arhitektura in Mozaik · Poglej več »
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Novo!!: Romanska arhitektura in Narteks · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Romanska arhitektura in Normani · Poglej več »
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Novo!!: Romanska arhitektura in Nova zaveza · Poglej več »
Old Sarum
Model Old Saruma Old Sarum je mesto v bližini Salisburyja v Angliji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Old Sarum · Poglej več »
Opatija Maria Laach
Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opatija Maria Laach · Poglej več »
Opatija Saint-Étienne, Caen
Opatija svetega Štefana (francosko abbaye Saint-Étienne de Caen, znana tudi kot Abbaye aux Hommes ("Moška opatija"), je nekdanji benediktinski samostan v francoskem mestu Caen, Spodnja Normandija, katerega samostanska cerkev je posvečena sv. Štefanu. Ustanovljena in zgrajena je bila leta 1063 po naročilu Viljema Osvajalca in je ena najpomembnejših romanskih stavb v Normandiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opatija Saint-Étienne, Caen · Poglej več »
Opatija Sainte-Trinité, Caen
Opatija Sainte-Trinité (Sveta Trojica), znana tudi kot Abbaye aux Dames, je nekdanji ženski samostan v Caenu, Normandija, sedaj sedež regionalnega sveta Spodnje Normandije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opatija Sainte-Trinité, Caen · Poglej več »
Opatija sv. Petra Jumièges
Opatija Jumièges tudi Opatija sv.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opatija sv. Petra Jumièges · Poglej več »
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opeka · Poglej več »
Opornik
Prečni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv. Martina v Landshutu Opornik je osrednji konstruktivni in nosilni element gotske cerkve.
Novo!!: Romanska arhitektura in Opornik · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Romanska arhitektura in Oton III. · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Padova · Poglej več »
Palas
Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.
Novo!!: Romanska arhitektura in Palas · Poglej več »
Palazzo Vecchio
Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Palazzo Vecchio · Poglej več »
Paličevje
Paličevje je navpični ali vodoravni element, ki tvori delitev med enotami okna ali zaslona ali se uporablja dekorativno.
Novo!!: Romanska arhitektura in Paličevje · Poglej več »
Paličje
Paličje tudi predálčje je v inženirstvu konstrukcija, ki je sestavljena iz več elementov – palic.
Novo!!: Romanska arhitektura in Paličje · Poglej več »
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Novo!!: Romanska arhitektura in Palisada · Poglej več »
Patera
V materialni kulturi antike je fiala ali patera plitva keramična ali kovinska skleda za pitno daritev.
Novo!!: Romanska arhitektura in Patera · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Romanska arhitektura in Pavia · Poglej več »
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Novo!!: Romanska arhitektura in Pediment · Poglej več »
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Novo!!: Romanska arhitektura in Piano nobile · Poglej več »
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Pilaster · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Pireneji · Poglej več »
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Novo!!: Romanska arhitektura in Poševni stolp v Pisi · Poglej več »
Podgradje
Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.
Novo!!: Romanska arhitektura in Podgradje · Poglej več »
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Novo!!: Romanska arhitektura in Portal · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Portik · Poglej več »
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Predalčna lesena gradnja · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Romanska arhitektura in Prezbiterij · Poglej več »
Prsobran
Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Prsobran · Poglej več »
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Novo!!: Romanska arhitektura in Refektorij · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Romanska arhitektura in Reformacija · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Romanska arhitektura in Rekonkvista · Poglej več »
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Novo!!: Romanska arhitektura in Relikvija · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Romanska arhitektura in Ren · Poglej več »
Rochestrski grad
Rochestrski grad so ruševine gradu na obrežju reke Medway v Rochestru v Kentu v Veliki Britaniji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Rochestrski grad · Poglej več »
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Novo!!: Romanska arhitektura in Rozeta (arhitektura) · Poglej več »
Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Samostan sv. Petra, Moissac · Poglej več »
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in San Gimignano · Poglej več »
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Novo!!: Romanska arhitektura in Santiago de Compostela · Poglej več »
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Novo!!: Romanska arhitektura in Schwäbisch Hall · Poglej več »
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Novo!!: Romanska arhitektura in Siena · Poglej več »
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Novo!!: Romanska arhitektura in Sklepnik · Poglej več »
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Novo!!: Romanska arhitektura in Skriptorij · Poglej več »
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Novo!!: Romanska arhitektura in Slavolok · Poglej več »
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Novo!!: Romanska arhitektura in Slop · Poglej več »
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Novo!!: Romanska arhitektura in Speyer · Poglej več »
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stara zaveza · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Romanska arhitektura in Staufovci · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Romanska arhitektura in Steber · Poglej več »
Stolnica Ely
Stolnica v Elyu (tudi cerkev Svete in nedeljene Trojice) je glavna cerkev škofije Ely v Cambridgeshireu v Angliji in je sedež škofije in volilnega škofa, škofije Huntingdon.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica Ely · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer · Poglej več »
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »
Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica sv.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica sv. Fronta, Périgueux · Poglej več »
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica svetega Marka, Benetke · Poglej več »
Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Lincolnu (polno ime Stolnica cerkev Blažene Device Marije v Lincolnu, včasih Marijina stolnica) je stolnica v Lincolnu v Angliji in je sedež škofa Lincolna v Anglikanski cerkvi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica v Lincolnu, Anglija · Poglej več »
Stolnica v Parmi
Stolnica v Parmi ali Stolnica Marije Vnebovzete (italijansko Duomo di Parma, Cattedrale di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica v Parmi v italijanski deželi Emiliji - Romanji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica v Parmi · Poglej več »
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica v Pisi · Poglej več »
Stolnica v Salisburyju
Stolnica v Salisburyju, uradno znana kot Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, je anglikanska stolnica v Salisbury v Angliji in eden vodilnih primerov zgodnje angleške arhitekture.
Novo!!: Romanska arhitektura in Stolnica v Salisburyju · Poglej več »
Svetlobno nadstropje
V arhitekturi je svetlobno nadstropje del notranjosti, ki se dviga nad sosednjimi strehami in ima okna, ki v notranjost prepuščajo dnevno svetlobo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Svetlobno nadstropje · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Romanska arhitektura in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Novo!!: Romanska arhitektura in Templjarji · Poglej več »
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Novo!!: Romanska arhitektura in Timpanon (arhitektura) · Poglej več »
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Toskana · Poglej več »
Tour César, Provins
Stolp Tour César, avtor Eugène Viollet-le-Duc Stolp Tour César je donžon iz 12.
Novo!!: Romanska arhitektura in Tour César, Provins · Poglej več »
Triforij
Katedrala v Lincolnu, Anglija, detajl triforija Triforij je plitvo obokana galerija izvedena v debelini notranje stene in stoji nad glavno cerkveno ladjo.
Novo!!: Romanska arhitektura in Triforij · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Romanska arhitektura in Verona · Poglej več »
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Novo!!: Romanska arhitektura in Vhodno poslopje · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Romanska arhitektura in Vikingi · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Romanska arhitektura in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Novo!!: Romanska arhitektura in Vodnjak · Poglej več »
Volterra
Volterra je obzidano mesto na hribu v deželi Toskana v Italiji.
Novo!!: Romanska arhitektura in Volterra · Poglej več »
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Novo!!: Romanska arhitektura in Westminstrska opatija · Poglej več »
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Novo!!: Romanska arhitektura in Westwerk · Poglej več »
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Novo!!: Romanska arhitektura in Worms · Poglej več »
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Novo!!: Romanska arhitektura in Zatrep · Poglej več »
