Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Andrej I. Ogrski, Bizantinsko cesarstvo, Henrik III. Nemški, Jordan I. Kapuanski, Julijanski koledar, Matilda Toskanska, Papež Benedikt IX., Papež Gregor VI., Papež Klemen II., Peter Orseolo, Prestopno leto, Rimske številke, Seldžuki, Sreda, Trani, Vatov upor, Wales, 1010, 1011, 1018, 1047, 1091, 1093, 1115, 20. december, 24. januar, 24. junij, 24. september, 25. december, 8. maj, 980, 985.
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Novo!!: 1046 in Andrej I. Ogrski · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: 1046 in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: 1046 in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Jordan I. Kapuanski
Jordan I. (italiansko: Giordano), grof Averse in knez Kapue od leta 1078 do smrti.
Novo!!: 1046 in Jordan I. Kapuanski · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1046 in Julijanski koledar · Poglej več »
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Novo!!: 1046 in Matilda Toskanska · Poglej več »
Papež Benedikt IX.
Papež Benedikt IX. (Papa Benedictus Nonus) rojen kot Teofilakt pl.
Novo!!: 1046 in Papež Benedikt IX. · Poglej več »
Papež Gregor VI.
*Ne zamenjaj ga s protipapežem Gregorjem VI.! Papež Gregor VI. ((Papa Gregorius Sixtus) rojen kot Janez Gracijan (Joannes Gratianus; Giovanni Graziano), je bil italijanski nadduhovnik, kardinal in papež, * okrog 1000, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † november 1047, Köln (Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Papež je bil od 1. maja 1045 - 20. decembra 1046, ko je bil na sinodi v Sutriju odstavljen in poslan v izgnanstvo v Köln; tam je tudi umrl.
Novo!!: 1046 in Papež Gregor VI. · Poglej več »
Papež Klemen II.
Papež Klemen II. ((Papa Clemens Secundus) rojen kot Suidger pl. Morsleben in Hornburg (tudi: Suitger oziroma Suitgar) (Suidger comes de Morsleben et Hornburg; Suidger, Graf von Morsleben und Hornburg.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * oktober 1005, Hornberg (Spodnja Saška, Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. oktober 1047 Pesaro (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 24. decembra 1046 do svoje smrti, 9. oktobra 1047.
Novo!!: 1046 in Papež Klemen II. · Poglej več »
Peter Orseolo
Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. ((Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046).
Novo!!: 1046 in Peter Orseolo · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1046 in Prestopno leto · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1046 in Rimske številke · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: 1046 in Seldžuki · Poglej več »
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Novo!!: 1046 in Sreda · Poglej več »
Trani
Trani je morsko pristanišče s 55.000 prebivalci v Apuliji, v južni Italiji, ob Jadranskem morju, 40 kilometrov po železnici zahodno-severozahodno od Barija.
Novo!!: 1046 in Trani · Poglej več »
Vatov upor
Umsrtitev škofa Gellérta v Vatovem uporu Vatov upor je bil obsežen protikrščanski upor, ki ga je na Ogrskem leta 1046 vodil župan Vata.
Novo!!: 1046 in Vatov upor · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: 1046 in Wales · Poglej več »
1010
Leto 1010 (MX) je navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v nedeljo.
Novo!!: 1046 in 1010 · Poglej več »
1011
1011 (MXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1046 in 1011 · Poglej več »
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1046 in 1018 · Poglej več »
1047
1047 (MXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1046 in 1047 · Poglej več »
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1046 in 1091 · Poglej več »
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1046 in 1093 · Poglej več »
1115
1115 (MCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1046 in 1115 · Poglej več »
20. december
20.
Novo!!: 1046 in 20. december · Poglej več »
24. januar
24.
Novo!!: 1046 in 24. januar · Poglej več »
24. junij
24.
Novo!!: 1046 in 24. junij · Poglej več »
24. september
24.
Novo!!: 1046 in 24. september · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: 1046 in 25. december · Poglej več »
8. maj
8.
Novo!!: 1046 in 8. maj · Poglej več »
980
980 (CMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1046 in 980 · Poglej več »
985
985 (CMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1046 in 985 · Poglej več »
