Podobnosti med 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike
10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Afganistan, Al Kaida, Američani, Angleščina, Druga svetovna vojna, Irak, Italija, Japonska, Nemčija, New York, Otok, Prva svetovna vojna, Terorizem, Vojna proti terorizmu, Washington, D.C., Zalivska vojna, 1990., 20. stoletje.
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Afganistan · Afganistan in Združene države Amerike ·
Al Kaida
Al Kaida (القاعدة; dobesedno Baza; tudi Al Kaida, Al-Qaeda, al-Qaida, al-Qa'ida) je globalna militantna islamska teroristična skupina, ki jo je ustanovil Osama bin Laden nekje med avgustom 1988.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Al Kaida · Al Kaida in Združene države Amerike ·
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Američani · Američani in Združene države Amerike ·
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Angleščina · Angleščina in Združene države Amerike ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Združene države Amerike ·
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Irak · Irak in Združene države Amerike ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Italija · Italija in Združene države Amerike ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Japonska · Japonska in Združene države Amerike ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Nemčija · Nemčija in Združene države Amerike ·
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
10. gorska divizija (lahka pehota) in New York · New York in Združene države Amerike ·
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Otok · Otok in Združene države Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Združene države Amerike ·
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Terorizem · Terorizem in Združene države Amerike ·
Vojna proti terorizmu
Vôjna próti terorízmu (angleško War on Terror) je sklop globalnih ukrepov vlad nekaterih držav (predvsem in na čelu z ZDA) za nevtralizacijo mednarodnih skupin, ki so označene kot teroristične - predvsem radikalnih fundamentalistično islamskih skupin, kot je Al Kaida - ter sklop ukrepov za zagotovitev, da t. i. »malopridne« države ne bodo več podpirale terorističnih dejavnosti.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojna proti terorizmu · Vojna proti terorizmu in Združene države Amerike ·
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
10. gorska divizija (lahka pehota) in Washington, D.C. · Washington, D.C. in Združene države Amerike ·
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
10. gorska divizija (lahka pehota) in Zalivska vojna · Zalivska vojna in Združene države Amerike ·
1990.
1990. je deseto desetletje v 20. stoletju med letoma 1990 in 1999.
10. gorska divizija (lahka pehota) in 1990. · 1990. in Združene države Amerike ·
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
10. gorska divizija (lahka pehota) in 20. stoletje · 20. stoletje in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike
Primerjava med 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike
10. gorska divizija (lahka pehota) 120 odnose, medtem ko je Združene države Amerike 596. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 2.51% = 18 / (120 + 596).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: