1. pehotna divizija (mehanizirana) in 10. gorska divizija (lahka pehota)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med 1. pehotna divizija (mehanizirana) in 10. gorska divizija (lahka pehota)

1. pehotna divizija (mehanizirana) vs. 10. gorska divizija (lahka pehota)

1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja. 10.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Američani · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Američani · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Angleščina · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Angleščina · Poglej več »

Bataljon

Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Bataljon · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Bataljon · Poglej več »

Baterija (vojaštvo)

Del artilerijske baterije Bateríja je stalna artilerijska vojaška enota v moči čete.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Baterija (vojaštvo) · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Baterija (vojaštvo) · Poglej več »

Bojevanje

Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Bojevanje · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Bojevanje · Poglej več »

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Bosna · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Bosna · Poglej več »

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Brigada · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Brigada · Poglej več »

Brigadni general (ZDA)

Oznaka čina brigadnega generala Brigadni general (izvirno Brigadier General) je enozvezdni (najnižji) generalski vojaški čin (plačilni razred: O-7), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA, Nižji čin je polkovnik in višji generalmajor.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Brigadni general (ZDA) · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Brigadni general (ZDA) · Poglej več »

Divizija

Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Divizija · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Divizija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Druga svetovna vojna · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Generalmajor (ZDA)

Oznaka generalmajorja Zastava generalporočnika Kopenske vojske ZDA Generalmajor (Major general) je dvo-zvezdni generalski čin, ki je drugi najnižji generalski čin in spada v plačni razred O-8.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Generalmajor (ZDA) · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Generalmajor (ZDA) · Poglej več »

Inženirske enote

Inženirske enote so vojaška enota, ki so opremljene za izvajanje inženirskih nalog.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Inženirske enote · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Inženirske enote · Poglej več »

Iraška vojna

Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Iraška vojna · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Iraška vojna · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Irak · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Irak · Poglej več »

Izkrcanje

Izkrcanje ameriških marincev na plaži »Utah« med operacijo Overlord Izkrcanje je pomorska oblika desanta, ko amfibijskodesantne ladje prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi marince, lahko tudi enote kopenske vojske) na obalo, kjer jih izkrcajo.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Izkrcanje · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Izkrcanje · Poglej več »

Izvidniške enote

Izvidniške enote so posebej usposobljene in opremljene pehotne enote, katerih naloga je.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Izvidniške enote · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Izvidniške enote · Poglej več »

Kopenska vojska Združenih držav Amerike

Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · Poglej več »

Letalstvo

Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Letalstvo · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Letalstvo · Poglej več »

Medalja časti

Medalja časti (Medal of Honor) je najvišje vojaško odlikovanje, ki ga podeljuje Vlada ZDA.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Medalja časti · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Medalja časti · Poglej več »

Mitraljez

M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Mitraljez · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Mitraljez · Poglej več »

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Modra · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Modra · Poglej več »

Odlikovanje

Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Odlikovanje · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Odlikovanje · Poglej več »

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Okupacija · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Okupacija · Poglej več »

Pehota

Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Pehota · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Pehota · Poglej več »

Pehotne enote

Pehotne enote so vojaške formacije, ki so oborožene z pehotnim orožjem, izurjene za pehotni boj in se premikajo peš.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Pehotne enote · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Pehotne enote · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Prva svetovna vojna · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam divizij Kopenske vojske Združenih držav Amerike

Seznam divizij Kopenske vojske Združenih držav Amerike.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Seznam divizij Kopenske vojske Združenih držav Amerike · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Seznam divizij Kopenske vojske Združenih držav Amerike · Poglej več »

Vod

bojišče leta 1916. Vod (angleško Platoon; nemško Zug) je pehotna vojaška enota.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vod · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vod · Poglej več »

Vojaška enota

Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojaška enota · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojaška enota · Poglej več »

Vojaška operacija

Operacija v vojaškem žargonu označuje skupek vseh vojaških postopkov, ki se sprožijo za izvršitev danega cilja.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojaška operacija · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojaška operacija · Poglej več »

Vojaška policija

Vojaška policija ČASTNO IN PREDANO! VOJAŠKA POLICIJA (VP) je vojaška služba znotraj oboroženih sil.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojaška policija · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojaška policija · Poglej več »

Vojaška strategija

Vojaška strategija je vojaška veda, ki se ukvarja z določitvijo, preučevanjem, rangiranjem vojaških operacij z namenom doseganja različnih političnih in vojaških ciljev.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojaška strategija · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojaška strategija · Poglej več »

Vojaške formacije

Vojaške formacije so večje, sestavljene vojaške enote (sestavijo se iz več samostojnih vojaških enot), ki pa so sposobne samostojnega delovanja v miru in na bojišču.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojaške formacije · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojaške formacije · Poglej več »

Vojskovanje

Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Vojskovanje · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Vojskovanje · Poglej več »

Zalivska vojna

Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Zalivska vojna · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Zalivska vojna · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

1. pehotna divizija (mehanizirana) in Združene države Amerike · 10. gorska divizija (lahka pehota) in Združene države Amerike · Poglej več »