Kazalo
31 odnosi: Anton Martin Slomšek, Božidar Raič, Budim, Budimpešta, Celje, Dolinsko narečje, Goričko narečje, Gornji Senik, Habsburška monarhija, Hrvati, István Lukács, Ivanci, Jožef Košič, Kajkavščina, Kermendin, Madžarščina, Madžarska, Porabsko narečje, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Ravensko narečje, Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943), Slovenščina, Slovenska krajina (Ogrska), Slovensko Porabje, Vilko Novak, 1842, 1845, 1848, 1857, 1992.
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Anton Martin Slomšek
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Božidar Raič
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Budim
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Budimpešta
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Celje
Dolinsko narečje
Dolinsko narečje je poleg goričkega in ravenskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na južnem delu Prekmurja v okolici Turnišča, Črenšovcev, Beltincev in Hotize.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Dolinsko narečje
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Goričko narečje
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Gornji Senik
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Habsburška monarhija
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Hrvati
István Lukács
István Lukács (tudi Stjepan Lukač), madžarski, hrvaški, slovenski literarni zgodovinar, pesnik, urednik, * 13. november 1958, Letina, Madžarska.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in István Lukács
Ivanci
Ivanci (madžarsko Zalaivánd) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Ivanci
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Jožef Košič
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Kajkavščina
Kermendin
Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Kermendin
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Madžarska
Porabsko narečje
Porabsko narečje (tudi porabščina ali porabska slovenščina) je najsevernejšo narečje prekmurščine, ki ga govorijo na Madžarskem v Slovenskem Porabju.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Porabsko narečje
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Prekmurski knjižni jezik
Ravensko narečje
Ravensko narečje je poleg goričkega in dolinskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na srednjem, ravninskem delu Prekmurja, v okolici Cankove, Tišene, Bakovcev, Puconcev, Tešanovcev, Rakičana, Moravskih Toplic in Bogojine.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Ravensko narečje
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov med 1820 in 1943.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Slovenščina
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Slovensko Porabje
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in Vilko Novak
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in 1842
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in 1845
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in 1848
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in 1857
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov in 1992
Prav tako znan kot Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között, Zobrisani Sloven i Slovenka med Mürov i Rábov, Zobrisani Sloven i Slovenka med Műrov i Rábov.