Kazalo
31 odnosi: Šopron, Španija, Švica, Budimpešta, Carnuntum, Cerkev sv. Duha, Zatolmin, Cluny (opatija), Dunaj, Evropska komisija, Evropska unija, Francija, Granada, Hofburg, Kaunas, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Le Chambon-sur-Lignon, Leipzig, Maastrichtska pogodba, Münster, Nizozemska, Osnabrück, Ostia Antica, Riga, Schengen, Schengenski sporazum, Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Szentendre, Tartu, Ustava tretjega maja, Vestfalski mir, Zdravljica.
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Znak Evropske dediščine in Šopron
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Znak Evropske dediščine in Španija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Znak Evropske dediščine in Švica
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Znak Evropske dediščine in Budimpešta
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Znak Evropske dediščine in Carnuntum
Cerkev sv. Duha, Zatolmin
Stena z 2808 imeni padlih vojakov na Mrzlem vrhu Cerkev sv.
Poglej Znak Evropske dediščine in Cerkev sv. Duha, Zatolmin
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Znak Evropske dediščine in Cluny (opatija)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Znak Evropske dediščine in Dunaj
Evropska komisija
Evropska komisija (uradno Komisija Evropske unije) je izvršilni organ Evropske unije.
Poglej Znak Evropske dediščine in Evropska komisija
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Znak Evropske dediščine in Evropska unija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Znak Evropske dediščine in Francija
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Znak Evropske dediščine in Granada
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Znak Evropske dediščine in Hofburg
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Znak Evropske dediščine in Kaunas
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga.
Poglej Znak Evropske dediščine in Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Le Chambon-sur-Lignon
Le Chambon-sur-Lignon (latinsko Monasteriolum, okcitansko Monistròl) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Haute-Loire regije Auvergne.
Poglej Znak Evropske dediščine in Le Chambon-sur-Lignon
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Znak Evropske dediščine in Leipzig
Maastrichtska pogodba
Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.
Poglej Znak Evropske dediščine in Maastrichtska pogodba
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Znak Evropske dediščine in Münster
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Znak Evropske dediščine in Nizozemska
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Znak Evropske dediščine in Osnabrück
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Znak Evropske dediščine in Ostia Antica
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Znak Evropske dediščine in Riga
Schengen
Lokacija Schengna v Luksemburgu Schengen je majhno naselje in istoimenska občina v jugovzhodnem Luksemburgu, blizu tromeje med Nemčijo, Francijo in Luksemburgom.
Poglej Znak Evropske dediščine in Schengen
Schengenski sporazum
Države, ki izvajajo Schengenski sporazum (države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so obarvane zeleno) Avstriji Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja.
Poglej Znak Evropske dediščine in Schengenski sporazum
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v Dolenjih Novakih pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice.
Poglej Znak Evropske dediščine in Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
Szentendre
Szentendre je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szentendrei Županije Pešta.
Poglej Znak Evropske dediščine in Szentendre
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Znak Evropske dediščine in Tartu
Ustava tretjega maja
Ustava 3.
Poglej Znak Evropske dediščine in Ustava tretjega maja
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Znak Evropske dediščine in Vestfalski mir
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Znak Evropske dediščine in Zdravljica