Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Znak Evropske dediščine

Index Znak Evropske dediščine

Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Šopron, Španija, Švica, Budimpešta, Carnuntum, Cerkev sv. Duha, Zatolmin, Cluny (opatija), Dunaj, Evropska komisija, Evropska unija, Francija, Granada, Hofburg, Kaunas, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Le Chambon-sur-Lignon, Leipzig, Maastrichtska pogodba, Münster, Nizozemska, Osnabrück, Ostia Antica, Riga, Schengen, Schengenski sporazum, Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Szentendre, Tartu, Ustava tretjega maja, Vestfalski mir, Zdravljica.

Šopron

Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.

Poglej Znak Evropske dediščine in Šopron

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Znak Evropske dediščine in Španija

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Znak Evropske dediščine in Švica

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Znak Evropske dediščine in Budimpešta

Carnuntum

Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.

Poglej Znak Evropske dediščine in Carnuntum

Cerkev sv. Duha, Zatolmin

Stena z 2808 imeni padlih vojakov na Mrzlem vrhu Cerkev sv.

Poglej Znak Evropske dediščine in Cerkev sv. Duha, Zatolmin

Cluny (opatija)

Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.

Poglej Znak Evropske dediščine in Cluny (opatija)

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Znak Evropske dediščine in Dunaj

Evropska komisija

Evropska komisija (uradno Komisija Evropske unije) je izvršilni organ Evropske unije.

Poglej Znak Evropske dediščine in Evropska komisija

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Znak Evropske dediščine in Evropska unija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Znak Evropske dediščine in Francija

Granada

Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.

Poglej Znak Evropske dediščine in Granada

Hofburg

Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.

Poglej Znak Evropske dediščine in Hofburg

Kaunas

Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.

Poglej Znak Evropske dediščine in Kaunas

Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof

Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga.

Poglej Znak Evropske dediščine in Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof

Le Chambon-sur-Lignon

Le Chambon-sur-Lignon (latinsko Monasteriolum, okcitansko Monistròl) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Haute-Loire regije Auvergne.

Poglej Znak Evropske dediščine in Le Chambon-sur-Lignon

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Znak Evropske dediščine in Leipzig

Maastrichtska pogodba

Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.

Poglej Znak Evropske dediščine in Maastrichtska pogodba

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Poglej Znak Evropske dediščine in Münster

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Znak Evropske dediščine in Nizozemska

Osnabrück

240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.

Poglej Znak Evropske dediščine in Osnabrück

Ostia Antica

Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.

Poglej Znak Evropske dediščine in Ostia Antica

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Znak Evropske dediščine in Riga

Schengen

Lokacija Schengna v Luksemburgu Schengen je majhno naselje in istoimenska občina v jugovzhodnem Luksemburgu, blizu tromeje med Nemčijo, Francijo in Luksemburgom.

Poglej Znak Evropske dediščine in Schengen

Schengenski sporazum

Države, ki izvajajo Schengenski sporazum (države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so obarvane zeleno) Avstriji Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja.

Poglej Znak Evropske dediščine in Schengenski sporazum

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SVPB-F; 536 m) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v Dolenjih Novakih pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice.

Poglej Znak Evropske dediščine in Slovenska vojna partizanska bolnica Franja

Szentendre

Szentendre je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szentendrei Županije Pešta.

Poglej Znak Evropske dediščine in Szentendre

Tartu

Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.

Poglej Znak Evropske dediščine in Tartu

Ustava tretjega maja

Ustava 3.

Poglej Znak Evropske dediščine in Ustava tretjega maja

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Poglej Znak Evropske dediščine in Vestfalski mir

Zdravljica

bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.

Poglej Znak Evropske dediščine in Zdravljica