Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik

Zeló širôki sredínski zádnji zaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.

Kazalo

9 odnosi: Kozjansko-bizeljsko narečje, Norveščina, Podjunsko narečje, Prekmursko narečje, Samoglasnik, Sevniško-krški govor, Slovenščina, Srednještajersko narečje, Zgornjesavinjsko narečje.

Kozjansko-bizeljsko narečje

Kozjansko-bizeljsko narečje (znano tudi kot brežiško-kozjansko narečje ali bizeljsko-obsoteljsko narečje) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Kozjansko-bizeljsko narečje

Norveščina

Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Norveščina

Podjunsko narečje

Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Podjunsko narečje

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Prekmursko narečje

Samoglasnik

Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Samoglasnik

Sevniško-krški govor (sevniško-krško podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Sevniško-krški govor

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Slovenščina

Srednještajersko narečje

Srednještajersko narečje (osrednja štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je narečje slovenščine znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Srednještajersko narečje

Zgornjesavinjsko narečje

Zgornjesavinjsko narečje (Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2. zgornja savinjščina Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je slovensko narečje znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik in Zgornjesavinjsko narečje

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti