Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Banjaluka, Bela garda, Bič (razločitev), Druga svetovna vojna, DZS, Emona, Grad Šumberk, Grad Kozjak, Grosuplje, Ivančna Gorica, Karlovec, Ljubljana, Metlika, Murska Sobota, Novi vek, Novo mesto, Občina Trebnje, Prazgodovina, Prva svetovna vojna, Seznam naselij v Sloveniji, Sisek, Slovensko avtocestno omrežje, Trebnje, Vas, Višnja Gora, Zagorica, Zedinjena Slovenija, 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«, 1266, 1332, 19. januar, 1943, 1956, 1995, 1997, 2001, 21. januar, 4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec«, 5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«.
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Banjaluka · Poglej več »
Bela garda
Bela garda ima več pomenov.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Bela garda · Poglej več »
Bič (razločitev)
Bič je lahko.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Bič (razločitev) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Druga svetovna vojna · Poglej več »
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in DZS · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Emona · Poglej več »
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Grad Šumberk · Poglej več »
Grad Kozjak
Grad Kozjak je bil grad, od katerega so danes vidne le še ruševine na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču na Dolenjskem.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Grad Kozjak · Poglej več »
Grosuplje
Grosuplje je mesto v osrednji Sloveniji, na severozahodu pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Grosuplje · Poglej več »
Ivančna Gorica
Ivančna Gorica je večje prehodno urbanizirano središčno naselje z okoli 2.250 prebivalci in središče Občine Ivančna Gorica.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Ivančna Gorica · Poglej več »
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Karlovec · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Ljubljana · Poglej več »
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Metlika · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Murska Sobota · Poglej več »
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Novi vek · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Novo mesto · Poglej več »
Občina Trebnje
Občina Trebnje je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Trebnjem.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Občina Trebnje · Poglej več »
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Prazgodovina · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Sisek · Poglej več »
Slovensko avtocestno omrežje
alt.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Slovensko avtocestno omrežje · Poglej več »
Trebnje
Trebnje je mesto v Sloveniji s skoraj 4.000 prebivalci in središče občine Trebnje.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Trebnje · Poglej več »
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Vas · Poglej več »
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Višnja Gora · Poglej več »
Zagorica
Zagorica je pogosto krajevno ime.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Zagorica · Poglej več »
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in Zedinjena Slovenija · Poglej več »
1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«
1.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič« · Poglej več »
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1266 · Poglej več »
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1332 · Poglej več »
19. januar
19.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 19. januar · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1943 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1956 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1995 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 1997 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 2001 · Poglej več »
21. januar
21.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 21. januar · Poglej več »
4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec«
4.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec« · Poglej več »
5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«
5.
Novo!!: Zagorica pri Velikem Gabru in 5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar« · Poglej več »
