Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Američani, Dirkač, Formula 1, Indianapolis 500, Indianapolis 500 1947, Indianapolis 500 1950, Indianapolis 500 1951, Indianapolis 500 1960, Kurtis Kraft, New York, Pensilvanija, Združene države Amerike, 1911, 1951, 29. julij, 30. december.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Walt Brown in Američani · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Walt Brown in Dirkač · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: Walt Brown in Formula 1 · Poglej več »
Indianapolis 500
Indianapolis Indianapolis 500 je tradicionalna vsakoletna ameriška dirka na ovalnem dirkališču Indianapolis Motor Speedway, ki je med sezonama in štela za prvenstvo Formule 1, kljub temu pa se je je udeleževalo le malo dirkačev iz Evrope.
Novo!!: Walt Brown in Indianapolis 500 · Poglej več »
Indianapolis 500 1947
Indianapolis 500 1947 je bila enaintrideseta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Walt Brown in Indianapolis 500 1947 · Poglej več »
Indianapolis 500 1950
Indianapolis 500 je bila tretja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1950.
Novo!!: Walt Brown in Indianapolis 500 1950 · Poglej več »
Indianapolis 500 1951
Indianapolis 500 je bila druga dirka Formule 1 v sezoni 1951.
Novo!!: Walt Brown in Indianapolis 500 1951 · Poglej več »
Indianapolis 500 1960
Indianapolis 500 je bila tretja dirka Formule 1 v sezoni 1960.
Novo!!: Walt Brown in Indianapolis 500 1960 · Poglej več »
Kurtis Kraft
Kurtis Kraft je nekdanje ameriško moštvo Formule 1, ki ga je ustanovil Frank Kurtis in je v prvenstvu sodelovalo med sezonama in le na dirkah Indianapolis 500 z izjemo Velike nagrade ZDA v sezoni 1959.
Novo!!: Walt Brown in Kurtis Kraft · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Walt Brown in New York · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: Walt Brown in Pensilvanija · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Walt Brown in Združene države Amerike · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Walt Brown in 1911 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Walt Brown in 1951 · Poglej več »
29. julij
29.
Novo!!: Walt Brown in 29. julij · Poglej več »
30. december
30.
Novo!!: Walt Brown in 30. december · Poglej več »
