Kazalo
29 odnosi: Andi, Antipodi (otočje), Auckland, Bay of Islands, Cunami, Dajk, Dunedin, Gejzir, Gondvana, Lahar, Lava, Maori, Obsidian, Pacifična plošča, Pacifiški ognjeni obroč, Piroklastični tok, Rim, Rožnate in Bele terase, Rotorua, Ruapehu, Severni otok, Subdukcija, Sveta Helena (ognjenik), Tarawera, Tasmanovo morje, Taupō (jezero), Taupō (vulkan), Tongariro, Zelandija (mikrocelina).
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Andi
Antipodi (otočje)
Pogled na Antipode s severa Novo Zelandijo in druge otoke Antipodi (angleško Antipodes Islands) so negostoljubna in nenaseljena otoška skupina, ki ozemeljsko pripada Novi Zelandiji.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Antipodi (otočje)
Auckland
Auckland (Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Auckland
Bay of Islands
Bay of Islands je območje na vzhodni obali skrajnega severnega okrožja Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Bay of Islands
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Cunami
Dajk
Dajk tudi navpična žila, prečna žila ali diskordantna injekcija je v geologiji magmatsko telo, ki se je prečno vrinilo med plasti.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Dajk
Dunedin
Dunedin (/dʌˈniːdɪn/ ⓘ duh-NEE-din; maorsko: Ōtepoti) je drugo največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije (za Christchurchom) in glavno mesto regije Otago.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Dunedin
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Gejzir
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Gondvana
Lahar
Sveta Helena marca 1982 Lahár je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Lahar
Lava
Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Lava
Maori
Maori (slovenska izgovorjava: Maóri; maorska izgovorjava: Māori) so avtohtono polinezijsko ljudstvo celinske Nove Zelandije (Aotearoa).
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Maori
Obsidian
Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Obsidian
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Pacifična plošča
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Pacifiški ognjeni obroč
Piroklastični tok
Piroklastični tokovi na pobočjih ognjenika Mayon (Filipini) leta 1984 Piroklastični tok ali piroklastični gosti tok je hiter tok izjemno vročega plina, ki lahko doseže temperaturo do 1000 °C, in kamnin s skupnim imenom tefra, ki teče v smeri od ognjenika s hirostjo do 700 km/h.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Piroklastični tok
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Rim
Rožnate in Bele terase
Rožnate in bele terase (in) so bile naravni čudež Nove Zelandije.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Rožnate in Bele terase
Rotorua
Rotorua (maorsko) je mesto v regiji Bay of Plenty (Zaliv izobilja) na Severnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Rotorua
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Ruapehu
Severni otok
Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Severni otok
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Subdukcija
Sveta Helena (ognjenik)
Sveta Helena dve leti po izbruhu 1980. Sveta Helena (tudi gora Svete Helene) je dejaven stratovulkan v okrožju Skamania ameriške zvezne države Washington v bližini zahodne, pacifiške obale.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Sveta Helena (ognjenik)
Tarawera
Gora Tarawera je vulkan na Severnem otoku Nove Zelandije znotraj starejše, a vulkansko produktivne kaldere Ōkataina.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Tarawera
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Tasmanovo morje
Taupō (jezero)
Jezero Taupō Taupō-nui-a-Tia ali) je veliko kratersko jezero na severnem otoku Nove Zelandije, ki je v kalderi vulkana Taupō. Jezero je soimenjak mesta Taupō, ki leži v zalivu na severovzhodni obali jezera. S površino 616 km² je največje jezero po površini na Novi Zelandiji in drugo največje sladkovodno jezero po površini v geopolitični Oceaniji za jezerom Murray v Papuanski Novi Gvineji.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Taupō (jezero)
Taupō (vulkan)
Jezero Taupō v središču Severnega otoka Nove Zelandije zapolnjuje kaldero vulkana Taupō, velikega riolitskega supervulkana.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Taupō (vulkan)
Tongariro
Gora Tongariro (/ˈtɒŋɡərɪroʊ/; maorsko) je sestavljeni vulkan v vulkanski coni Taupō na Severnem otoku Mount Tongariro *http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/national-parks/tongariro/ Tongariro National Park at the Department of Conservation *http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/tracks-and-walks/central-north-island/ruapehu/tongariro-alpine-crossing/ Tongariro Alpine Crossing at the Department of Conservation *http://www.virtualoceania.net/newzealand/photos/volcanic/tongariro/ Tongariro Alpine Crossing photos at Virtual Oceania Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Novi Zelandiji Kategorija:Gore Nove Zelandije Kategorija:Vulkani na Novi Zelandiji Kategorija: Stratovulkani Kategorija:Aktivni ognjeniki.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Tongariro
Zelandija (mikrocelina)
Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.
Poglej Vulkanizem Nove Zelandije in Zelandija (mikrocelina)