Kazalo
52 odnosi: Afriški slon, Afrosoricida, Azijski slon, Bober, Domači konj, Glodavci, Govedo, Hišna miš, Jež, Kamele, Kiti, Kreda, Kune, Lagomorfi, Lenivci, Lihoprsti kopitarji, Luskavci, Mačke, Maternica, Medvedi, Morske krave, Mravljinčar, Mrenarji, Mrož, Navadni jelen, Navadni krt, Navadni polh, Netopirji, Nosorogi, Opica, Pasavci, Pes, Plavutonožci, Podgana, Prašiči, Prave veverice, Pravi zajec, Prvaki, Red (biologija), Rilčasti skakači, Sesalci, Sodoprsti kopitarji, Stokovci, Strunarji, Thomas Henry Huxley, Trobčarji, Tupaje, Veliki podkovnjak, Veliki voluhar, Vrečarji, ... Razširi indeks (2 več) »
Afriški slon
Afriški slon (znanstveno ime Loxodonta) je rod, sestavljen iz dveh živečih živalskih vrst slonov, afriškega savanskega slona (L. Africana) in manjšega afriškega gozdnega slona (L. Cyclotis).
Poglej Višji sesalci in Afriški slon
Afrosoricida
Red Afrosoricida vsebuje zlate krte iz južne Afrike in tenreke z Madagaskarja in iz celinske Afrike.
Poglej Višji sesalci in Afrosoricida
Azijski slon
Azijski slon (znanstveno ime Elephas maximus), včasih poznan tudi po imenu svoje tipske podvrste (indijski slon) je ena od treh danes živečih vrst slona in edina še živeča vrsta rodu Elephas.
Poglej Višji sesalci in Azijski slon
Bober
Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.
Poglej Višji sesalci in Bober
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Višji sesalci in Domači konj
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Višji sesalci in Glodavci
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Višji sesalci in Govedo
Hišna miš
Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.
Poglej Višji sesalci in Hišna miš
Jež
Jež se lahko nanaša na.
Poglej Višji sesalci in Jež
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Višji sesalci in Kamele
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Višji sesalci in Kiti
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Višji sesalci in Kreda
Kune
Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.
Poglej Višji sesalci in Kune
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Poglej Višji sesalci in Lagomorfi
Lenivci
Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.
Poglej Višji sesalci in Lenivci
Lihoprsti kopitarji
Lihoprsti kopitarji (znanstveno ime Perissodactyla) so red sesalcev.
Poglej Višji sesalci in Lihoprsti kopitarji
Luskavci
Indijski luskavec. Luskavci (znanstveno ime Pholidota) so red sesalcev.
Poglej Višji sesalci in Luskavci
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Višji sesalci in Mačke
Maternica
Máternica (latinsko Uterus, grško Metra ali Hystera) je del ženskih spolnih organov.
Poglej Višji sesalci in Maternica
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Višji sesalci in Medvedi
Morske krave
Morske krave (znanstveno ime Sirenia) so red rastlinojedih vodnih sesalcev.
Poglej Višji sesalci in Morske krave
Mravljinčar
Mravljinčar (znanstveno ime Vermilingua) je skupno ime za štiri vrste sesalcev, ki se prehranjujejo z mravljami in termiti.
Poglej Višji sesalci in Mravljinčar
Mrenarji
Mrenarji ali leteči lemurji (znanstveno ime Dermoptera) so red sesalcev, za katere je značilna jadralna opna, kožna mrena, razpeta med vratom, konicami vseh štirih nog in konico repa.
Poglej Višji sesalci in Mrenarji
Mrož
Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike.
Poglej Višji sesalci in Mrož
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Višji sesalci in Navadni jelen
Navadni krt
Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo.
Poglej Višji sesalci in Navadni krt
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Višji sesalci in Navadni polh
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Višji sesalci in Netopirji
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Poglej Višji sesalci in Nosorogi
Opica
Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.
Poglej Višji sesalci in Opica
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Višji sesalci in Pasavci
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Višji sesalci in Pes
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Višji sesalci in Plavutonožci
Podgana
Podgane (znanstveno ime Rattus) spadajo med sesalce (natančneje med glodavce).
Poglej Višji sesalci in Podgana
Prašiči
Prašiči ali svinje (znanstveno ime Suidae) so družina sodoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v oligocenu.
Poglej Višji sesalci in Prašiči
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Poglej Višji sesalci in Prave veverice
Pravi zajec
Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.
Poglej Višji sesalci in Pravi zajec
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Višji sesalci in Prvaki
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Višji sesalci in Red (biologija)
Rilčasti skakači
Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.
Poglej Višji sesalci in Rilčasti skakači
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Višji sesalci in Sesalci
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Poglej Višji sesalci in Sodoprsti kopitarji
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Poglej Višji sesalci in Stokovci
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Višji sesalci in Strunarji
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Višji sesalci in Thomas Henry Huxley
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Višji sesalci in Trobčarji
Tupaje
Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.
Poglej Višji sesalci in Tupaje
Veliki podkovnjak
Veliki podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus ferrumequinum) je vrsta netopirja, ki ima tako kot vsi podkovnjaki značilno kožno gubo med nosnicama v obliki podkve.
Poglej Višji sesalci in Veliki podkovnjak
Veliki voluhar
Veliki voluhar (znanstveno ime Arvicola amphibius) je glodavec, ki v naravi deloma uporablja opuščene rove krtov, deloma jih ustvarja sam.
Poglej Višji sesalci in Veliki voluhar
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Višji sesalci in Vrečarji
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Višji sesalci in Zveri
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Višji sesalci in 1880
Prav tako znan kot Eutheria, Placentalia, Placentalni sesalci.