Kazalo
13 odnosi: Antigen, Cepivo, Genotip, Govedo, Ošpice, Osrednje živčevje, Protitelo, Receptor (biokemija), Ribonukleinska kislina, Sev, Svetovna zdravstvena organizacija, Virus RNK, Virusna ovojnica.
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Poglej Virus ošpic in Antigen
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Poglej Virus ošpic in Cepivo
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Virus ošpic in Genotip
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Virus ošpic in Govedo
Ošpice
Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.
Poglej Virus ošpic in Ošpice
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Virus ošpic in Osrednje živčevje
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Virus ošpic in Protitelo
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Virus ošpic in Receptor (biokemija)
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Virus ošpic in Ribonukleinska kislina
Sev
Sév, tudi sòj, je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki so genetsko zelo sorodni in imajo skupne specifične značilnosti.
Poglej Virus ošpic in Sev
Svetovna zdravstvena organizacija
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.
Poglej Virus ošpic in Svetovna zdravstvena organizacija
Virus RNK
Virusi RNK ali ribovirusi so virusi z dednino v obliki RNK; običajno gre za enojnoverižno RNK, pri nekaterih virusih pa dvojnovijačno RNK.
Poglej Virus ošpic in Virus RNK
Virusna ovojnica
Prikaz virusne ovojnice enega od virusov iz rodu alfavirusov (premer 68 nm) Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice.
Poglej Virus ošpic in Virusna ovojnica
Prav tako znan kot Virus morbilov.