Kazalo
10 odnosi: Glasovna sprememba, Grščina, Indoevropski prajezik, Latinščina, Nalika, Pragermanščina, Primerjalna metoda, Sanskrt, Slovenščina, Stara angleščina.
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Vernerjev zakon in Glasovna sprememba
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Vernerjev zakon in Grščina
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Vernerjev zakon in Indoevropski prajezik
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vernerjev zakon in Latinščina
Nalika
Nalika ali analogija v zgodovinskem jezikoslovju je neredovit neglasovni dejavnik, kjer ene oblike paradigme vplivajo na druge; s tem se povečuje glasovna in oblikoslovna podobnost med oblikoslovno ali skladenjsko ali pomensko sorodnimi besedami (primer: slov. premena t z j pri primerniku pridevnika kratek: krajši po zgledu sladek: slajši zaradi podobnosti v obliki kratka: sladka; stan.
Poglej Vernerjev zakon in Nalika
Pragermanščina
Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.
Poglej Vernerjev zakon in Pragermanščina
Primerjalna metoda
V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.
Poglej Vernerjev zakon in Primerjalna metoda
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Vernerjev zakon in Sanskrt
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Vernerjev zakon in Slovenščina
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.