Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Ajdna, Žirovnica, Baron, Cesta, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Janez Vajkard Valvasor, Jesenice, Koroška Bela, Makadam, Moste, Žirovnica, Planinska koča, Planinska postojanka, Planinska pot, Planinski dom na Zelenici, Prešernova koča na Stolu, Prva svetovna vojna, Roblekov dom na Begunjščici, Seznam planinskih postojank v Sloveniji, Slovensko planinsko društvo, Stol, Karavanke, Završnica (dolina).
Ajdna
Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Ajdna · Poglej več »
Žirovnica
Žirovnica je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci v istoimenski občini, medtem ko je sedež občine Žirovnica na Breznici.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Žirovnica · Poglej več »
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Baron · Poglej več »
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Cesta · Poglej več »
Dom Pristava v Javorniškem Rovtu
Dom Pristava v Javorniškem Rovtu je graščina ob vznožju Karavank v Občini Jesenice v severnozahodni Sloveniji.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Dom Pristava v Javorniškem Rovtu · Poglej več »
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Jesenice · Poglej več »
Koroška Bela
Koroška Bela je naselje z okoli 2100 prebivalci v Občini Jesenice, v Zgornjesavski dolini, na severozahodu Slovenije.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Koroška Bela · Poglej več »
Makadam
Gradnja prve makadamske ceste v Združenih državah Amerike (1823). V ospredju delavci drobijo kamne.http://www.fhwa.dot.gov/rakeman/1823.htm »1823 - First American Macadam Road« ''(Painting - Carl Rakeman)'' US Department of Transportation - Federal Highway Administration (Accessed 2008-10-10) Slika Carla Rakemana. Makadam je konstrukcijska oblika ceste, izdelane na način, kakršnega je izumil in v praksi razvil Škot John London McAdam (rojen 21. septembra 1756 v Ayru na Škotskem, v družini barona Weterheada kot deseti otrok. Tradicionalno hišno in družinsko ime je bilo McGregor, vendar so ga zaradi političnih razlogov pod vlado Jakoba I. spremenili v McAdam.) McAdam je postal inženir in graditelj cest, ter je zaslužen za izgradnjo najboljšega sistema cestnega omrežja v Združenem kraljestvu svojega časa.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Makadam · Poglej več »
Moste, Žirovnica
Moste so vas v Občini Žirovnica.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Moste, Žirovnica · Poglej več »
Planinska koča
Pohorju Koča na Klemenči jami pod severnim ostenjem Ojstrice Planinska koča je planinski objekt v gorah, ki služi obiskovalcem gora kot prostor za počitek po prehojeni poti, za prenočišče, ponuja tudi hrano in pijačo.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Planinska koča · Poglej več »
Planinska postojanka
Planinska postojanka je planinski objekt, ki služi planinski oz.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Planinska postojanka · Poglej več »
Planinska pot
Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Planinska pot · Poglej več »
Planinski dom na Zelenici
Planinski dom na Zelenici (1536 m) je planinska postojanka, ki stoji na Zeleniškem sedlu med obmejnim grebenom Na Možeh na severu in ostenjem Begunjščice na jugu.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Planinski dom na Zelenici · Poglej več »
Prešernova koča na Stolu
Prešernova koča na Stolu (2174 m) je planinska postojanka, ki leži na južni strani pobočja Stola, malo pod vrhom Malega Stola (2198 m).
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Prešernova koča na Stolu · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Roblekov dom na Begunjščici
Roblekov dom na Begunjščici (1657 m; pogovorno tudi samo "Roblek") je planinska postojanka, ki stoji na razgledni točki zahodnega grebena Begunjščice.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščici · Poglej več »
Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planinskih postojank v Sloveniji.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Seznam planinskih postojank v Sloveniji · Poglej več »
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Slovensko planinsko društvo · Poglej več »
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Stol, Karavanke · Poglej več »
Završnica (dolina)
Završnica je dolina pod goro Stol (2236 mnm) v Karavankah.
Novo!!: Valvasorjev dom pod Stolom in Završnica (dolina) · Poglej več »
