Hitreje kot brskalnik!
11 odnosi: Ašur (mitologija), Akadščina, Apiašal, Asarhadon, Asirija, Šalmaneser I., Hurijščina, Irak, Kikija, Semitski jeziki, Seznam asirskih vladarjev.
Ašur (mitologija)
Upodobitev Ašurja Ašur (včasih pisano tudi Assur) je v asirski mitologiji vrhovni bog.
Novo!!: Ušpija in Ašur (mitologija) · Poglej več »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Ušpija in Akadščina · Poglej več »
Apiašal
Apiašal (akadsko 𒀀𒉿𒀀𒊩, A-pi-a-ŠAL) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, ki je po Seznamu asirskih kraljev vladal okoli 2205 pr.
Novo!!: Ušpija in Apiašal · Poglej več »
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4. Newadvent.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012. latinsko Asor Haddan) je bil kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 681 pr.
Novo!!: Ušpija in Asarhadon · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Ušpija in Asirija · Poglej več »
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Novo!!: Ušpija in Šalmaneser I. · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Ušpija in Hurijščina · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Ušpija in Irak · Poglej več »
Kikija
Kikija (na napisih mKi-ik-ki-a je bil 28. vladar Asirije. Na Seznamu asirskih kraljev je umeščen za Sulilijem in pred Akijo.I.J. Gelb (1954). "Two Assyria King Lists". Journal of Near Eastern Studies. 13 (4): 212–213, 224. doi: 10.1086/371224. Uvrščen je v skupino vladarjev, "katerih eponimi niso znani", kar kaže, da je vladal pred obdobjem, v katerem so po voljenih limmujih poimenovali vladarska leta aktualnega vladarja. Dolžina njegovega vladanja je zato nedoločena. Njegovo ime je na dveh seznamih asirskih kraljev, na tretjem pa je mesto, kjer bi lahko bil, poškodovano. Omenjen je tudi v napisih dveh naslednikov. Ašur-rim-nišešu (okoli 1398 pr. n. št. - okoli 1391 pr. n. št.) med graditelji obzidja v Ašurju kot prvega omenja Kikijo. Šalmaneser II., ki je dokončal obnovo obzidja, med prejšnjimi graditelji omenja tudi Kikijo. Gradnja obrambnega obzidja Ašurja kaže, da je Kikija dosegel neodvisnost od propadajočega Novosumerskega cesarstva. Prejšnji šakkanakku Asirije (KIŠ.NITA2) in glavni sodnik Zarikum, ki je na obstoječih kopijah seznamov asirskih kraljev izpuščen, je bil sodobnik in vazal Šulgija (okoli 2029 pr. n. št. — okoli 1982 pr. n. št.) in Naram-Sina Urskega (okoli 1981 pr. n. št. - okoli 1973 pr. n. št.), zato se domneva, da je Kikija zagotovo vladal kasneje. Arthur Ungnad je za imeni Kikija in Ušpija domneval, da sta huritski (BA VI, 5, str. 13), sodobne raziskave pa so njegovo domnevo omajale.
Novo!!: Ušpija in Kikija · Poglej več »
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Novo!!: Ušpija in Semitski jeziki · Poglej več »
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
