Kazalo
15 odnosi: Štajerska (vojvodina), Benediktinski samostan svetega Pavla, Breže (občina), Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Prepirljivi, Grofje Strmški, Henrik Pfanberški, Konrad I. Žovneški, Majnhard I., Mongolsko cesarstvo, Ortenburžani, Samostan Admont, Seznam rimskokatoliških škofov Celovca, Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora, Tevtonski viteški red.
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Štajerska (vojvodina)
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Benediktinski samostan svetega Pavla
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Breže (občina)
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Friderik II. Prepirljivi
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Grofje Strmški
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Henrik Pfanberški
Konrad I. Žovneški
Celjski grofovski grb je v sebi združil vovbrški grb s tremi zvezdami na modrem polju in žovneški grb z dvema rdečima prečkama na belem ali srebrnem polju, kakršen se je oblikoval prav v času Konrada I. Žovneškega Konrad I. Žovneški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * ~ 1200, † pred 1255.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Konrad I. Žovneški
Majnhard I.
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Majnhard I.
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Mongolsko cesarstvo
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Ortenburžani
Samostan Admont
Samostan Admont (nemško Stift Admont) je benediktinski samostan ob reki Aniži (nemško Enns) v mestu Admont v Avstriji.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Samostan Admont
Seznam rimskokatoliških škofov Celovca
Siebmacherja Wappenbuch iz leta 1605 Grb Krških škofov sedaj v uporabi Seznam rimskokatoliških škofov Celovca vsebuje škofe Krške škofije, ki imajo sedež v Celovcu, kamor je bil prenesen iz Krke.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Seznam rimskokatoliških škofov Celovca
Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora
Seznam rimskokatoliških nadškofov Nadškofije Maribor.
Poglej Ulrik II. Pfanberški in Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.