Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Christchurch, Davisov pokal, Francija, Grand Slam, International Lawn Tennis Challenge 1907, International Lawn Tennis Challenge 1908, International Lawn Tennis Challenge 1909, International Lawn Tennis Challenge 1914, Maurice McLoughlin, Mednarodni teniški hram slavnih, Norman Brookes, Nova Zelandija, Novozelandci, Odprto prvenstvo Anglije, Odprto prvenstvo Avstralije, Odvetnik, Poletne olimpijske igre 1912, Prva svetovna vojna, Prvenstvo Anglije 1910 - moški posamično, Prvenstvo Anglije 1911 - moški posamično, Prvenstvo Anglije 1912 - moški posamično, Prvenstvo Anglije 1913 - moški posamično, Prvenstvo Anglije 1914 - moški posamično, Prvenstvo Avstralije 1906 - moški posamično, Prvenstvo Avstralije 1909 - moški posamično, Tenis, Vojak, 1883, 1915, 31. oktober, 9. maj.
Christchurch
Christchurch (Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury.
Novo!!: Tony Wilding in Christchurch · Poglej več »
Davisov pokal
Davisov pokal Davisov pokal je največje mednarodno reprezentančno teniško tekmovanje za moške na svetu.
Novo!!: Tony Wilding in Davisov pokal · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Tony Wilding in Francija · Poglej več »
Grand Slam
Grand Slam je oznaka za najpomembnejše štiri teniški turnirje, tako z vidika gledalcev, kot tudi z vidika točk za teniško lestvico ter denarnih nagrad.
Novo!!: Tony Wilding in Grand Slam · Poglej več »
International Lawn Tennis Challenge 1907
International Lawn Tennis Challenge 1907 je bil sedmi turnir International Lawn Tennis Challenge, kasneje znan kot Davisov pokal.
Novo!!: Tony Wilding in International Lawn Tennis Challenge 1907 · Poglej več »
International Lawn Tennis Challenge 1908
International Lawn Tennis Challenge 1908 je bil osmi turnir International Lawn Tennis Challenge, kasneje znan kot Davisov pokal.
Novo!!: Tony Wilding in International Lawn Tennis Challenge 1908 · Poglej več »
International Lawn Tennis Challenge 1909
International Lawn Tennis Challenge 1909 je bil deveti turnir International Lawn Tennis Challenge, kasneje znan kot Davisov pokal.
Novo!!: Tony Wilding in International Lawn Tennis Challenge 1909 · Poglej več »
International Lawn Tennis Challenge 1914
International Lawn Tennis Challenge 1914 je bil trinajsti turnir International Lawn Tennis Challenge, kasneje znan kot Davisov pokal.
Novo!!: Tony Wilding in International Lawn Tennis Challenge 1914 · Poglej več »
Maurice McLoughlin
Maurice Evans McLoughlin, ameriški tenisač, * 7. januar 1890, Carson City, Nevada, ZDA, † 10. december 1957, Hermosa Beach, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Tony Wilding in Maurice McLoughlin · Poglej več »
Mednarodni teniški hram slavnih
Mednarodni teniški hram slavnih Mednarodni teniški hram slavnih je neprofitna teniška organizacija in muzej v Newportu, Rhode Island, ZDA, odprt leta 1955.
Novo!!: Tony Wilding in Mednarodni teniški hram slavnih · Poglej več »
Norman Brookes
Sir Norman Everard Brookes, avstralski tenisač, * 14. november 1877, St Kilda, Viktorija, Avstralija, † 28. september 1968, South Yarra, Viktorija.
Novo!!: Tony Wilding in Norman Brookes · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Tony Wilding in Nova Zelandija · Poglej več »
Novozelandci
Novozelándci (pogovorno Kíviji, ali Kiwis) so narod, ki živi na območju današnje Nove Zelandije.
Novo!!: Tony Wilding in Novozelandci · Poglej več »
Odprto prvenstvo Anglije
Odprto prvenstvo Anglije, najpogosteje imenovan kar Wimbledon, je najstarejši teniški turnir na svetu in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši teniški turnir na svetu.
Novo!!: Tony Wilding in Odprto prvenstvo Anglije · Poglej več »
Odprto prvenstvo Avstralije
Odprto prvenstvo Avstralije je prvi od štirih teniških turnirjev za Grand Slam in poteka januarja v Melbourne Parku.
Novo!!: Tony Wilding in Odprto prvenstvo Avstralije · Poglej več »
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Novo!!: Tony Wilding in Odvetnik · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1912
Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale leta 1912 v Stockholmu (Švedska).
Novo!!: Tony Wilding in Poletne olimpijske igre 1912 · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Tony Wilding in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvenstvo Anglije 1910 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Anglije 1910 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Anglije 1910 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Anglije 1911 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Anglije 1911 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Anglije 1911 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Anglije 1912 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Anglije 1912 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Anglije 1912 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Anglije 1913 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Anglije 1913 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Anglije 1913 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Anglije 1914 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Anglije 1914 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Anglije 1914 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Avstralije 1906 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Avstralije 1906 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Avstralije 1906 - moški posamično · Poglej več »
Prvenstvo Avstralije 1909 - moški posamično
Rezultati Prvenstva Avstralije 1909 v tenisu za moške posamično.
Novo!!: Tony Wilding in Prvenstvo Avstralije 1909 - moški posamično · Poglej več »
Tenis
Ténis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«).
Novo!!: Tony Wilding in Tenis · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Tony Wilding in Vojak · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Tony Wilding in 1883 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Tony Wilding in 1915 · Poglej več »
31. oktober
31.
Novo!!: Tony Wilding in 31. oktober · Poglej več »
9. maj
9.
Novo!!: Tony Wilding in 9. maj · Poglej več »
Preusmerja sem:
Anthony Frederick Wilding, Anthony Wilding.
