Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: AVNOJ, Druga svetovna vojna, Ekspresionizem, Film, Galerija Jakčev dom, Grafika, Ilustrator, Kočevski zbor, Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Novo mesto, Novomeška pomlad, Peter II. Karađorđević, Praga, Prešernova nagrada, Profesor, Prva svetovna vojna, Slikar, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska Istra, 16. julij, 1899, 1989, 20. november.
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Novo!!: Božidar Jakac in AVNOJ · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Božidar Jakac in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Novo!!: Božidar Jakac in Ekspresionizem · Poglej več »
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Novo!!: Božidar Jakac in Film · Poglej več »
Galerija Jakčev dom
Galerija Jakčev dom je galerija v Novem mestu, ki deluje v sklopu Dolenjskega muzeja.
Novo!!: Božidar Jakac in Galerija Jakčev dom · Poglej več »
Grafika
Kacušike Hokusaija: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830) Grafika (γραφική graphiké.
Novo!!: Božidar Jakac in Grafika · Poglej več »
Ilustrator
Ilustracija, namenjena otrokom Ilustrator je grafični mojster-umetnik, ki se ukvarja z zapletenim opisovanjem in vizualnim opremljanjem tekstovne vsebine.
Novo!!: Božidar Jakac in Ilustrator · Poglej več »
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Novo!!: Božidar Jakac in Kočevski zbor · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Božidar Jakac in Ljubljana · Poglej več »
Mednarodni grafični likovni center
Mednarodni grafični likovni center (kratica MGLC) je muzej in producent grafične in sodobne umetnosti.
Novo!!: Božidar Jakac in Mednarodni grafični likovni center · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Božidar Jakac in Novo mesto · Poglej več »
Novomeška pomlad
Ob odprtju 1. umetniške razstave v Novem mestu. Od leve proti desni sedijo: Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič, Ferdo Avsec. V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanovič, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slavko Šepic, Stanko Šproc, Fran Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Stefanovič, Ermin Teply, Slavko Kvas. V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger, Karel Barborič. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Prizorišče 1. umetniške razstave v Novem mestu je bil nekdanji Hotel Kandija oz. Hotel pri Windischerju. Razglednico iz šestdesetih let prejšnjega stoletja hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Miran Jarc je bil aktiven soustvarjalec kulturnega gibanja novomeška pomlad. Takrat dvajsetletnega Jarca je Rihard Jakopič v pismu Antonu Podbevšku takole označil, ko je obujal spomine na 26. september 1920: ''»Ob splošni tihoti se prikaže mistična postava Mirana Jarca. Pobožno kakor romar, ki se poda na božjo pot, je stopil na oder in s skrivnostnim glasom je bral odlomke iz svojega Skrivnostnega romarja. Ko je končal, je sledilo prisrčno priznanje besedam odhajajočega mladega, upa polnega pisatelja.«'' (Mušič, 1974, str. 94) Narodni dom v Novem mestu je bil prizorišče literarnega večera, na katerem sta nastopila Miran Jarc in Anton Podbevšek. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Novomeška pomlad je naziv za kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani mladi slovenski umetniki, med katerimi so najbolj znani pesnika Anton Podbevšek in Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, ki je k umetniškemu ustvarjanju pritegnil še umetnike mlajše generacije - Ivana Čarga, Zdenka Skalickyja in Marjana Mušiča.
Novo!!: Božidar Jakac in Novomeška pomlad · Poglej več »
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Novo!!: Božidar Jakac in Peter II. Karađorđević · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Božidar Jakac in Praga · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Božidar Jakac in Prešernova nagrada · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Božidar Jakac in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Božidar Jakac in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Božidar Jakac in Slikar · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Božidar Jakac in Slovenci · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Božidar Jakac in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Novo!!: Božidar Jakac in Slovenska Istra · Poglej več »
16. julij
16.
Novo!!: Božidar Jakac in 16. julij · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Božidar Jakac in 1899 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Božidar Jakac in 1989 · Poglej več »
20. november
20.
Novo!!: Božidar Jakac in 20. november · Poglej več »
