Kazalo
14 odnosi: Božič, Državni prazniki v Sloveniji, Enakonočje, Jurjevo, Koledovanje, Kresnik (mitologija), Kupalo, Martinovo, Poletje, Pomlad, Praznik, Pust, Slovanski koledar, Sončev obrat.
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Staroslovenski prazniki in Božič
Državni prazniki v Sloveniji
Prešernovem dnevu leta 2012 Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji so tisti prazniki in dnevi, ki so predpisani z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.
Poglej Staroslovenski prazniki in Državni prazniki v Sloveniji
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Poglej Staroslovenski prazniki in Enakonočje
Jurjevo
Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje 23.
Poglej Staroslovenski prazniki in Jurjevo
Koledovanje
Koledovanje je star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta.
Poglej Staroslovenski prazniki in Koledovanje
Kresnik (mitologija)
Kresnik in krsnik sta imeni, ki se uporabljata za označitev dveh vrst slovenskih bajeslovnih bitij; le eden Kresnik je povezan s svetovno goro, Kresniki kot skupina pa so povezani z zaščitniško funkcijo posameznih človeških rodov.
Poglej Staroslovenski prazniki in Kresnik (mitologija)
Kupalo
Kupalo. 2017 Kupalo je poletni ljudski praznik, poznan tudi pod imeni kres, kresni večer, ivanje, šentjanževo, poletni sončni obrat, poletni solsticij, ki se praznuje na večer iz 24.
Poglej Staroslovenski prazniki in Kupalo
Martinovo
Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) je dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.
Poglej Staroslovenski prazniki in Martinovo
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Staroslovenski prazniki in Poletje
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Staroslovenski prazniki in Pomlad
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Staroslovenski prazniki in Praznik
Pust
Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
Poglej Staroslovenski prazniki in Pust
Slovanski koledar
Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov.
Poglej Staroslovenski prazniki in Slovanski koledar
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Staroslovenski prazniki in Sončev obrat
Prav tako znan kot Staroslovenski prazniki/Začasno.