Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Anton Krempl, Štajerska, Žormot, Budimpešta, Franc Ivanoci, Grad, Grad, István Lukács, Jakob Sabar, Jožef Košič, Josip Gruden, Kajkavščina, Ljubljana, Madžarščina, Madžarska, Monošter, Mura, Nemščina, Porabski Slovenci, Prekmurje, Raba, Reformacija, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih rokopisov, Slovenščina, Slovensko Porabje, Sveti Ciril, Turki, Vilko Novak, Zgodbe vogerszkoga králesztva, 1526, 1913, 1950, 1992.
Anton Krempl
Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Anton Krempl · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Štajerska · Poglej več »
Žormot
Žormot (madžarsko Rábagyarmat) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Monošter Železne županije.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Žormot · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Budimpešta · Poglej več »
Franc Ivanoci
Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Franc Ivanoci · Poglej več »
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Grad, Grad · Poglej več »
István Lukács
István Lukács (tudi Stjepan Lukač), madžarski, hrvaški, slovenski literarni zgodovinar, pesnik, urednik, * 13. november 1958, Letina, Madžarska.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in István Lukács · Poglej več »
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Jakob Sabar · Poglej več »
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Jožef Košič · Poglej več »
Josip Gruden
Josip Valentin Gruden, slovenski rimskokatoliški duhovnik in zgodovinar, * 14. februar 1869, Ljubljana, † 1. oktober 1922, Ljubljana.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Josip Gruden · Poglej več »
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Kajkavščina · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Ljubljana · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Madžarščina · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Madžarska · Poglej več »
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Monošter · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Mura · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Nemščina · Poglej več »
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Porabski Slovenci · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Prekmurje · Poglej več »
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Raba · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Reformacija · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Seznam prekmurskih rokopisov
Porabje). prekmurska pesmarica. Mihálja Gaberja (1825, Serdica pri Rogašovcih). Jurija Mariča. Seznam prekmurskih rokopisov.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Seznam prekmurskih rokopisov · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Slovenščina · Poglej več »
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Slovensko Porabje · Poglej več »
Sveti Ciril
Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Sveti Ciril · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Turki · Poglej več »
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Vilko Novak · Poglej več »
Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in Zgodbe vogerszkoga králesztva · Poglej več »
1526
1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in 1526 · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in 1913 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in 1950 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov in 1992 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Starine Železnih in Zalskih Slovencev, Starine Železnih ino Salaskih Slovencov, Sztarine, Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov, Vas es Zala megyei szlovenok regisegei, Vas és Zala megyei szlovénok régiségei.
