Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Šentvid (Ljubljana), Črnuče, Cesta dveh cesarjev, Ekološki otok, Ivan Hribar, Javni holding Ljubljana, Kodeljevo, Mestni log, MOL, Nove Fužine, Podjetje, Povšetova ulica, Ljubljana, Pržan, Prva svetovna vojna, Rakovnik, Ljubljana, Recikliranje, Tovarna avtomobilov Maribor, Zelena jama.
Šentvid (Ljubljana)
Šentvid, tudi Šentvid pri Ljubljani ali Šentvid nad Ljubljano, je predel Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Šentvid v Ljubljani.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Šentvid (Ljubljana) · Poglej več »
Črnuče
Črnuče (na Črnučah, črnuški, Črnučani) so predmestna četrt Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Črnuče.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Črnuče · Poglej več »
Cesta dveh cesarjev
Cesta dveh cesarjev je ena izmed cest v Ljubljani.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Cesta dveh cesarjev · Poglej več »
Ekološki otok
Ekološki otok Ekološki otoki so namensko označeni prostori, kjer stojijo skupine smetnjakov za ločeno zbiranje odpadkov.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Ekološki otok · Poglej več »
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Ivan Hribar · Poglej več »
Javni holding Ljubljana
JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb (krajše JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.; kratica JHLJ) je holding javnih podjetij, ki je v lasti 9 občin, in sicer Ljubljana, Medvode, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani in Horjul.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Javni holding Ljubljana · Poglej več »
Kodeljevo
Kodeljevo je del Ljubljane, ki se nahaja vzhodno od mestnega središča.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Kodeljevo · Poglej več »
Mestni log
Mestni log je del Ljubljane, ki leži na njenem jugozahodnem delu, na robu Ljubljanskega barja.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Mestni log · Poglej več »
MOL
MOL je lahko.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in MOL · Poglej več »
Nove Fužine
''Nove Fužine'' Nove Fužine so ljubljanska četrt in ob treh trgih ter med Zaloško cesto in levim bregom Ljubljanice razvito naselje v četrtni skupnosti Moste.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Nove Fužine · Poglej več »
Podjetje
Podjetje (ang. Business) ni pravna oseba in je poslovna enota gospodarske družbe (ang. Corporation), ki pa je pravna oseba (ang. Legal Entity).
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Podjetje · Poglej več »
Povšetova ulica, Ljubljana
Povšetova ulica je ena izmed ulic v Ljubljani.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Povšetova ulica, Ljubljana · Poglej več »
Pržan
Pržan je del Ljubljane, ki leži na njenem severnozahodnem delu pod Šentviškim hribom (vrh Gradišče 439 m).
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Pržan · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rakovnik, Ljubljana
Rakovnik je predel Ljubljane, ki se nahaja na južnem pobočju Golovca pod Zelenim hribom. Predel, ki je bil včasih samostojno naselje, zdaj pa je del Ljubljane, je dobil ime po potočnih rakih, ki so bili tu včasih obilno prisotni.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Rakovnik, Ljubljana · Poglej več »
Recikliranje
Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Recikliranje · Poglej več »
Tovarna avtomobilov Maribor
Tovarna avtomobilov Maribor, Akronim TAM - Tovarna Avtomobilov Maribor, je bil jugoslovanski in kasneje slovenski proizvajalec komercialnih vozil s sedežem v Mariboru.
Novo!!: Snaga Javno podjetje in Tovarna avtomobilov Maribor · Poglej več »
Zelena jama
Kavčičeva ulica Zelena jama je predel Ljubljane s 7.000 prebivalci v Četrtni skupnosti Jarše, ki na jugu meji na železniško progo Ljubljana - Zidani Most - Maribor, zahodno se razprostira Savsko naselje, na vzhodu so Moste in BTC ter na severu pokopališče Žale.
