Kazalo
33 odnosi: Adam Bohorič, Štefan Küzmič, Blaž Kumerdej, Celovec, Cerkev (organizacija), Družba Jezusova, Gornji Grad, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Knjiga, Koroška (vojvodina), Marko Pohlin, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Nouvi Zákon, Pesništvo, Prekmurje, Slovenščina, Sveto pismo, Szvéti evangyeliomi, 1607, 17. stoletje, 1715, 1724, 1725, 1729, 1735, 1744, 1748, 1764, 1770, 1775, 18. stoletje, 20. stoletje.
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Adam Bohorič
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Štefan Küzmič
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Blaž Kumerdej
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Celovec
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Cerkev (organizacija)
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Družba Jezusova
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Gornji Grad
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Knjiga
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Koroška (vojvodina)
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Marko Pohlin
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Mikloš Küzmič
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Molitvena kniga
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Nouvi Zákon
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Pesništvo
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Prekmurje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Slovenščina
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Sveto pismo
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in Szvéti evangyeliomi
1607
1607 (MDCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1607
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 17. stoletje
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1715
1724
1724 (MDCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1724
1725
1725 (MDCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1725
1729
1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1729
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1735
1744
1744 (MDCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1744
1748
1748 (MDCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1748
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1764
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1770
1775
1775 (MDCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 1775
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 18. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju in 20. stoletje