Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Index Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe je knjiga Jožeta Karlovška (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale) v dveh zvezkih iz leta 1959, ki je ostala v rokopisu in bila izdana v eni knjigi leta 2016.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Šmarjeta, Domžale, Ivan Grafenauer, Jože Karlovšek, Kresnik (mitologija), Kurent, Mokoš, Monika Kropej Telban, Morana, Niko Kuret, Perun, Slovenska mitologija, Svarog, Triglav (mitologija), Veles (bog), 1900, 1959, 1963, 2016.

Šmarjeta

Šmarjeta je večje naselje v Občini Šmarješke Toplice.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Šmarjeta

Domžale

Domžale so mesto s 13.115 prebivalci in središče občine Domžale, ki je po številu prebivalcev (37.000) sedma največja slovenska občina.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Domžale

Ivan Grafenauer

Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Ivan Grafenauer

Jože Karlovšek

Šmarjeti na Dolenjskem Jože Karlovšek, slovenski gradbinec, etnograf in slikar, * 12. februar 1900, Šmarjeta, † 22. oktober 1963, Domžale.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Jože Karlovšek

Kresnik (mitologija)

Kresnik in krsnik sta imeni, ki se uporabljata za označitev dveh vrst slovenskih bajeslovnih bitij; le eden Kresnik je povezan s svetovno goro, Kresniki kot skupina pa so povezani z zaščitniško funkcijo posameznih človeških rodov.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Kresnik (mitologija)

Kurent

Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Kurent

Mokoš

Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Mokoš

Monika Kropej Telban

Monika Kropej Telban (rojena Šašel), slovenska etnologinja in umetnostna zgodovinarka, * 14. februar 1956, Ljubljana.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Monika Kropej Telban

Morana

Morana in Živa Morána je bila staroslovanska boginja smrti, zime in teme.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Morana

Niko Kuret

Niko (Miklavž) Kuret, slovenski etnolog * 24. april 1906, Trst, † 26. januar 1995, Ljubljana.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Niko Kuret

Perun

Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Perun

Slovenska mitologija

S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Slovenska mitologija

Svarog

Svarog (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) je slabo poznano slovansko božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča/Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari kralj med ljudmi.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Svarog

Triglav (mitologija)

Triglav (poljsko Trzygłów) je ime triglavega slovanskega boga, katerega čaščenje je potrjeno na Pomorjanskem in v Polabju.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Triglav (mitologija)

Veles (bog)

Veles ali Volos je bil slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva, obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kačeKropej Monika (2005).

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in Veles (bog)

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in 1900

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in 1959

1963

1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in 1963

2016

2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe in 2016