Kazalo
28 odnosi: Anton Alexander von Auersperg, Delo Franceta Prešerna, France Prešeren, František Ladislav Čelakovský, Gazele, Janez Bleiweis, Jožef Blaznik, Kam?, Krst pri Savici, Lenora, Matija Čop, Memento mori, Miha Kastelic, Miran Hladnik, Nezakonska mati (France Prešeren), Od lepe Vide, Pevcu, Poezije (France Prešeren), Povodni mož (Prešeren), Prekop, Slovo od mladosti, Sonet, Sonetje nesreče, Sonetni venec (France Prešeren), Stanko Vraz, Turjaška Rozamunda, Zdravljica, Zgubljena vera.
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Anton Alexander von Auersperg
Delo Franceta Prešerna
Delo Franceta Prešerna lahko razdelimo na tri časovna obdobja.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Delo Franceta Prešerna
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in France Prešeren
František Ladislav Čelakovský
František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Gazele
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Janez Bleiweis
Jožef Blaznik
Jožef Blaznik (tudi Blasnik), slovenski tiskar in založnik, * 7. februar 1800, Idrija, † 23. junij 1872, Ljubljana.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Jožef Blaznik
Kam?
Pesem ''Kam?'' v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 »Kam?« je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v časopisu Illyrisches Blatt 30.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Kam?
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Krst pri Savici
Lenora
Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Lenora
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Matija Čop
Memento mori
Philippe de Champaigne - slika ''Vanitas'' (1671) vsebuje tri osnovne motive: Življenje, Smrt in Čas Memento mori (latinsko za Pomni smrt, Misli na smrt ali Zavedaj se smrti) je znani latinski izrek.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Memento mori
Miha Kastelic
Miha Kastelic, slovenski pesnik, urednik in knjižničar, * 1. september 1796, Gorenja vas pri Ivančni Gorici, † 22. oktober 1868, Ljubljana.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Miha Kastelic
Miran Hladnik
Miran Hladnik, slovenski literarni zgodovinar, * 19. december 1954, Jesenice.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Miran Hladnik
Nezakonska mati (France Prešeren)
»Nezakonska mati« je pesem Franceta Prešerna, ki je nastala okoli leta 1843.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Nezakonska mati (France Prešeren)
Od lepe Vide
Od lepe Vide je pesem Franceta Prešerna.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Od lepe Vide
Pevcu
Pesem Pevcu v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 Pevcu je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v ''Illyrisches Blatt'' 9.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Pevcu
Poezije (France Prešeren)
Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846, a z letnico 1847.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Poezije (France Prešeren)
Povodni mož (Prešeren)
Naslovnica knjige ''Povodni mož'' v izdaji Prešernove družbe (1985), ilus. Jelka Reichman Povodni mož je prva balada Franceta Prešerna (poleg prevoda Lenore), ki je nastala v njegovem mladostnem obdobju.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Povodni mož (Prešeren)
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Prekop
Slovo od mladosti
Rokopis pesmi Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Prešernova pesem »Slovo od mladosti« je nastala leta 1829.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Slovo od mladosti
Sonet
Sonet je stalna pesniška oblika.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Sonet
Sonetje nesreče
Rokopis v Prešernovi rojstni hiši Sonetje nesreče so cikel šestih sonetov, ki jih je France Prešeren napisal med bivanjem v Celovcu leta 1832.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Sonetje nesreče
Sonetni venec (France Prešeren)
Prvotna izdaja Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Sonetni venec (France Prešeren)
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Stanko Vraz
Turjaška Rozamunda
Naslovnica slikanice Turjaška Rozamunda Turjaška Rozamunda je literarni lik in hkrati tudi naslov epske pesnitve in romance Franceta Prešerna.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Turjaška Rozamunda
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Zdravljica
Zgubljena vera
Zgubljena vera je roman slovenskega pisatelja Miška Kranjca, ki je izšel leta 1954 (ponatis 1972 pri MK in Pomurski založbi).
Poglej Seznam del Franceta Prešerna in Zgubljena vera