Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Angleščina, Češkoslovaška, Christopher Plummer, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franz Conrad von Hötzendorf, Gavrilo Princip, Jugoslavija, Julijska kriza, Maximilian Schell, Mednarodni filmski festival v San Sebastianu, Nedeljko Čabrinović, Nemčija, Nemščina, Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film, Prva svetovna vojna, Puljski filmski festival, Sarajevo, Seznam jugoslovanskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sofija Hohenberška, Srbohrvaščina, Združene države Amerike.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Angleščina · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Češkoslovaška · Poglej več »
Christopher Plummer
Christopher Plummer (polno ime Arthur Christopher Orme Plummer), kanadski filmski, gledališki in televizijski igralec, * 13. december 1929, Toronto, Ontario, Kanada, † 5. februar 2021, Weston, Connecticut.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Christopher Plummer · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Franc Ferdinand · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Franz Conrad von Hötzendorf · Poglej več »
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Gavrilo Princip · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Jugoslavija · Poglej več »
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Julijska kriza · Poglej več »
Maximilian Schell
Maximilian Schell, avstrijsko-švicarski igralec, režiser, producent in scenarist, * 8. december 1930, Dunaj, Avstrija, † 1. februar 2014, Innsbruck.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Maximilian Schell · Poglej več »
Mednarodni filmski festival v San Sebastianu
53. festival Mednarodni filmski festival San Sebastián (Donostiako Nazioarteko Zinemaldia; Festival Internacional de Cine de Donostia - San Sebastián) je španski filmski festival A kategorije, ki poteka v baskovskem mestu San Sebastián (baskovsko ime: Donostia).
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Mednarodni filmski festival v San Sebastianu · Poglej več »
Nedeljko Čabrinović
Nedeljko Čabrinović (srbsko: Недељко Чабриновић), srbski atentator, * 2. februar 1895, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Avstro-Ogrska † 20. januar 1916, Theresienstadt, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Nedeljko Čabrinović · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Nemščina · Poglej več »
Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film
Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film (uradno) je nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriška filmska akademija v sklopu podelitve oskarjev za celovečerni film, izdelan izven Združenih držav Amerike in z dialogi pretežno v jeziku, ki ni angleščina.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puljski filmski festival
Festival leta 2010 Puljski filmski festival je filmski festival, ki od leta 1955 poteka v Pulju na Hrvaškem.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Puljski filmski festival · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Sarajevo · Poglej več »
Seznam jugoslovanskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film navaja filme, ki jih je Jugoslavija uradno predlagala Ameriški filmski akademiji kot kandidate za oskarja v kategoriji mednarodnih celovečernih filmov.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Seznam jugoslovanskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Sofija Hohenberška
Sofija Hohenberška, žena avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda * 1. marec 1868, Stuttgart, kraljevina Württemberg, † 28. junij 1914, Sarajevo, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Sofija Hohenberška · Poglej več »
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Srbohrvaščina · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Sarajevski atentat (film) in Združene države Amerike · Poglej več »
